Nenavadni gravitacijski valovi
Zlitje dveh nevtronskih zvezd v dogodku, imenovanem GW190425, je skoraj gotovo ustvarilo črno luknjo.
Odpri galerijo
Ilustracija približevanja dveh nevtronskih zvezd. FOTO: Eso
Znanstveniki so zaznali gravitacijske valove, ki so se sprostili ob trku dveh mrtvih zvezd. To je šele drugi takšen signal, ki ga je ujela mednarodna kolaboracija Ligo-Virgo po avgustu 2017.
Je pa znanstvenike nekoliko zbegala skupna masa binarne nevtronske zvezde, saj je imela triinpolkratno maso našega Sonca. Vse do zdaj znane binarne nevtronske zvezde so imele največ 2,7-kratno maso Sonca.
»Če torej želimo razložiti, kako nastajajo ti sistemi, moramo razložiti tudi, zakaj takšnih sistemov ni v naši Galaksiji oziroma zakaj jih z opazovanji nismo zaznali,« je komentirala Katerina Chatziioannou z newyorškega instituta Flatiron.
Zlitje dveh nevtronskih zvezd v dogodku, imenovanem GW190425, je skoraj gotovo ustvarilo črno luknjo, so še sporočili znanstveniki. Nenavadno pri tem zlitju 25. aprila lani je tudi to, da ni bilo vidnega signala, kakršnega so zaznali ob dogodku GW170817 avgusta 2017. Morda gre le za nesrečen splet okoliščin; gravitacijske valove je namreč jasno zaznal le eden od treh detektorjev (dva Ligo detektorja sta v ZDA, Virgo je v Italiji), zato niso mogli natančno določiti izvora, da bi proti njemu lahko usmerili še druge teleskope.
Znanstveniki se že trudijo ugotoviti, kaj so vzroki za veliko maso nevtronskih zvezd. Ena izmed teorij je sicer tudi ta, da gre morda za »ultralahki« črni luknji.
Je pa znanstvenike nekoliko zbegala skupna masa binarne nevtronske zvezde, saj je imela triinpolkratno maso našega Sonca. Vse do zdaj znane binarne nevtronske zvezde so imele največ 2,7-kratno maso Sonca.
»Če torej želimo razložiti, kako nastajajo ti sistemi, moramo razložiti tudi, zakaj takšnih sistemov ni v naši Galaksiji oziroma zakaj jih z opazovanji nismo zaznali,« je komentirala Katerina Chatziioannou z newyorškega instituta Flatiron.
Zlitje dveh nevtronskih zvezd v dogodku, imenovanem GW190425, je skoraj gotovo ustvarilo črno luknjo, so še sporočili znanstveniki. Nenavadno pri tem zlitju 25. aprila lani je tudi to, da ni bilo vidnega signala, kakršnega so zaznali ob dogodku GW170817 avgusta 2017. Morda gre le za nesrečen splet okoliščin; gravitacijske valove je namreč jasno zaznal le eden od treh detektorjev (dva Ligo detektorja sta v ZDA, Virgo je v Italiji), zato niso mogli natančno določiti izvora, da bi proti njemu lahko usmerili še druge teleskope.
Znanstveniki se že trudijo ugotoviti, kaj so vzroki za veliko maso nevtronskih zvezd. Ena izmed teorij je sicer tudi ta, da gre morda za »ultralahki« črni luknji.
