Podelili Preglove nagrade

Podelili Preglove nagrade

Na osrednji slovesnosti Tedna Kemijskega inštituta v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so sinoči podelili Preglove nagrade in inštitutska priznanja za sodelovanje pri raziskovalnem delu. Preglovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke sta prejeli dr. Ema Žagar in izr. prof. dr. Bojana Žegura.

Ema Žagar, vodja Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu, je mednarodno priznana znanstvenica na področju kemijske reciklaže polimernih materialov. »Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Eme Žagar je razvila učinkovit postopek kemijske reciklaže alifatskih poliamidov,znan primer tovrstnih materialov so najloni. Na področju reciklaže odpadne plastike se je dr. Žagarjeva intenzivno ukvarjala tudi s kemijsko reciklažo poliuretanskih pen. Njeni raziskovalni dosežki so naleteli na širok odziv strokovne javnosti, zanje je prejela tudi nagrado Odlični v znanosti ter več nagrad za najboljše inovacije. V zadnjem obdobju je objavila več kot 50 znanstvenih člankov, tudi v najuglednejših revijah s področja polimerov. Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, ki ga vodi dr. Žagarjeva, je že vrsto let tudi nepogrešljiv vir znanja, ki ga v svoje produkte prenaša slovenska polimerna industrija,« so sporočili s Kemijskega inštituta.

Bojana Žegura pa je mednarodno uveljavljena genetska toksikologinja, ki vodi Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Fokus njenih raziskav so mehanizmi delovanja kemikalij in okoljskih onesnažil, kar je pomembno pri prepoznavanju njihove nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in okolje. »Fokus njenih raziskav so mehanizmi delovanja kemikalij in okoljskih onesnažil, kar je pomembno pri prepoznavanju njihove nevarnosti in tveganj za zdravje ljudi in okolje. Je vodilna raziskovalka na področju proučevanja toksikoloških lastnosti cianobakterijskih toksinov, preučuje pa tudi druge pomembne skupine spojin, kot so mikotoksini, bisfenoli, prehranski mutageni, nanodelci in ostanki citostatikov v okolju. Z namenom zmanjšanja števila poskusov na živalih je dr. Žegura s svojo raziskovalno skupino med prvimi razvila jetrne in vitro 3D celične modele za proučevanje genotoksičnega delovanja kemikalij. S svojo raziskovalno skupino je razvila nov pristop za določanje mehanizmov škodljivega delovanja kemikalij, ki prepleta tehnologije mikroskopije, pretočne citometrije in toksikogenomike na osnovi kvantitativnih metod molekularne biologije,« so pojasnili.

Na slovesnosti so podelili tudi posebno priznanje Kemijskega inštituta za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu, in sicer farmacevtskemu podjetju Krka.

Do konca tedna na inštitutu pripravljajo še vrsto zanimivih predavanj in delavnic. V petek ob 13.30 pa bodo na okrogli mizi z naslovom Kako deluje znanost razpravljali o tem, kako si delovanje znanosti predstavlja splošna javnost in zakaj so te predstave pogosto povsem drugačne od procesov, na temelju katerih zares deluje znanost.

Izstrelitev sonde Psiha oktobra

Leto po tistem, ko je Nasa zaradi težav pri pripravi odprave za nedoločen čas prestavila izstrelitev sonde Psiha, je revizijska komisija dala zeleno luč za oktobrsko izstrelitev. Najprej so načrtovali, da bodo sondo izstrelili že lani avgusta, vendar so se Nasinemu laboratoriju JPL nakopičile zamude zaradi pandemije ter komunikacijskih in vodstvenih težav. Revizijska komisija je pripravila seznam popravljalnih ukrepov in pri JPL so se podvizali, v ekipo so vpoklicali izkušene inženirje, reorganizirali so način dela in pripravili podroben načrt, kako odpraviti vse težave. Trud se je obrestoval, sondo bodo izstrelili čez štiri mesece z raketo falcon heavy. Odpotovala bo proti istoimenskemu kovinskemu asteroidu, ki kroži v glavnem asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom.

Sterilizacija mačk brez operacije?

Po več desetletjih raziskav so razvili gensko terapijo, ki mačkam preprečuje oploditev. Stranskih učinkov naj terapija ne bi imela, sterilnost pa so mačke ohranile skoraj dve leti po enem samem odmerku, tuji mediji povzemajo študijo, objavljeno v reviji Nature Communications. Kot navajajo na spletni strani Science, je več kot polovica od 1,5 milijarde psov in mačk na svetu brezdomnih.

Življenje brez lastnika zanje večinoma ni prijetno, poleg tega predstavljajo nevarnost za divje živali. Za obvladovanje populacije sta na voljo sterilizacija in kastracija, vendar so te operacije drage in zamudne. Raziskovalci iz živalskega vrta v Cincinnatiju, splošne bolnišnice v Massachusettsu in centra za gensko terapijo Horae Gene so razvili injekcijsko terapijo z uporabo antimullerjevega hormona, ki igra vlogo pri plodnosti. Kot pojasnjujejo, so terapijo vbrizgali živalim v mišico, celice so nato začele proizvajati več omenjenega hormona, ki preprečuje zorenje foliklov v jajčnikih, kar učinkovito preprečuje sproščanje jajčec. Novo terapijo so preizkusili na šestih mačkah in ugotovili, da imajo v primerjavi s kontrolno skupino približno stokrat večjo koncentracijo hormona. »Vse mačke v kontrolni skupini so imele mladiče, mačke, ki smo jim dali terapijo, pa ne,« je povedala prva avtorica članka Lindsey Vansandt. Živali so spremljali še tri leta po terapiji in stranskih učinkov niso zaznali. Vse mačke, ki so sodelovale v študiji, so nazadnje tudi dobile stalen dom.

Tess odkril skoraj 6600 kandidatov za planete

Satelit Tess pregleduje okoli 200.000 najsvetlejših zvezd v naši okolici in opreza za planeti, ki morda krožijo okoli teh zvezd. Do zdaj so v odpravi odkrili skoraj 6600 kandidatov za eksoplanete, z dodatnimi raziskavami so jih za planete potrdili 333. Nedavno so odkrili kandidata, ki kroži okoli zvezde pritlikavke TOI-1859. Planet TOI-1859 b je nekoliko manjši od Jupitra in zvezdo obkroži v dobrih 63 dnevih. Sama zvezda je za približno 30 odstotkov večja in masivnejša od našega Sonca.