S katalizatorji proti posledicam podnebnih sprememb

Dr. Kristijan Lorber je kot asistent z doktoratom zaposlen na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo (D09) na Kemijskem inštitutu.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje in hkrati najraje uporabljam katalitski reaktor, to je naprava, v kateri potekajo kemijske reakcije. Vanj vpihujemo različne pline (ogljikov dioksid, metan, vodik itd.) in opazujemo, kateri iz njega izhajajo. Reaktor sem tudi malo spremenil, tako da omogoča uporabo različnih virov energije, kot sta toplota in sončna svetloba. Zadnja je tudi obnovljiv oziroma neomejen vir energije. S toploto ali svetlobo molekulam damo energijo, da se lahko spreminjajo, po možnosti v zaželene plinske produkte.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Razvijam in raziskujem katalizatorje, to so prahovi, ki so sestavljeni iz zelo majhnih delcev kovin in kovinskih oksidov. Z njihovo uporabo izvajam kemijske reakcije plinov s pomočjo toplote in svetlobe. Med kemijskimi reakcijami nato poskušam ugotoviti, kaj, kako in zakaj se te pretvorbe zgodijo in kako bi lahko potekale še hitreje ali učinkovitejše. Poudarek mojega dela je na pretvorbi dveh najobsežnejših toplogrednih plinov, metana in ogljikovega dioksida, v sintezni plin, sestavljen iz vodika in ogljikovega monoksida. Tako vodik kot ogljikov monoksid sta v kemijski industriji pomembni komponenti za produkcijo vrednejših kemikalij in sintetičnih goriv.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rad, ker ob raziskovanju neznanih in odkrivanju novih stvari v meni spodbuja neskončno radovednost otroka ter občutek za čudenje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje delo obravnava dve pomembni temi: podnebne spremembe in proizvodnjo ter preskrbo z energijo. Ker se večina energije še vedno proizvaja z uporabo ali zgorevanjem fosilnih goriv, je ta tesno povezana z naraščajočo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, kar vpliva na podnebne spremembe in povzroča učinek globalnega segrevanja. Z učinkovito pretvorbo metana in ogljikovega dioksida v vodik in ogljikov monoksid na večjem merilu bi lahko omejili ali celo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov v ozračje ter hkrati zadostili potrebam po energiji s trajnostno proizvodnjo dragocenih kemikalij in sintetičnih goriv. Posledično bi se izognili sedanjemu procesu pridobivanja in uporabe fosilnih goriv oziroma surove nafte, katerega vpliv na okolje je vse prej kot pozitiven.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Da sem bolj naravosloven tip človeka, sem vedel že v srednji šoli, kjer sem najvišje ocene dobival pri naravoslovnih predmetih, želja postati znanstvenik pa je v celoti dozorela, ko sem opravljal magistrsko nalogo na Kemijskem inštitutu.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad sem športno aktiven, še posebej me veseli igranje ekipnih športov (odbojka, nogomet). Prav tako imam rad pohodništvo, saj obožujem naravo, sem tudi velik ljubitelj bonsajev. Občasno rad odigram kakšno partijo šaha za razgibavanje malih sivih celic.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Po mojem mnenju je potrebnih več ključnih lastnosti; radovednost, vztrajnost, veselje do dela ter pomoč dobre kave so med najpomembnejšimi lastnostmi in dejavniki, da postaneš dober znanstvenik.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Glede na sedanji trend razvoja znanosti bi rekel, da bo to preboj v shranjevanju in proizvodnji energije na podlagi obnovljivih virov ter vodikove tehnologije, kar bi vodilo do neodvisnosti od porabe fosilnih goriv.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda, takoj, ne samo na Mars, tudi na Luno oziroma v vesolje na splošno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Za bližnjo prihodnost bi stavil na jedrsko energijo in vodikovo tehnologijo (gorivne celice), dolgoročno pa vsekakor na fuzijo kot primarni vir energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Isaacom Newtonom, saj me predvsem zanima njegov način razmišljanja, s katerim je postavil temelje fizike, ko še ni bilo razvite visoko napredne tehnologije, brez katere si danes ne znamo predstavljati našega delovanja in napredka v znanosti.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam film Igra imitacije (2014), ki prikazuje življenje Alana Turinga, ključne osebnosti v računalništvu ter vpliv njegovega dela na zgodovino in tehnologijo.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Katalizatorji so materiali, ki z zagotavljanjem alternativnih energijsko ugodnejših reakcijskih poti naredijo reakcije veliko hitrejše. To si lahko predstavljate: brez katalizatorja bi mejo prečkali čez Karavanke, katalizator pa bi vas vodil čez Pohorje, saj bi bila tam pot hitrejša in lažja.