Ob Večni poti v Ljubljani raste Biotehnološko stičišče (BTS) Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se je vrsto let spoprijemal s prostorsko stisko. Prva etapa gradnje je pri koncu, v nove prostore te dni raziskovalci že selijo raziskovalno opremo, nato bo stekla druga etapa, ki bo predvidoma končana prihodnjo jesen.

»Z novim stičiščem zagotovo pridobiva celotna slovenska znanost. Infrastrukturo bodo lahko uporabljali tudi drugi raziskovalci, razširili bomo raziskovalna področja, v novih prostorih in laboratorijih ponovno organizirali specializirana izobraževanja za strokovnjake na mednarodni ravni, tako da menim, da bo stičišče odmevalo tudi onkraj slovenskih meja,« je poudarila direktorica inštituta prof. dr. Maja Ravnikar.

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) deluje na področju ved o življenju. »Gre za raziskave okolja, onesnaženja, biotehnologijo, zagotavljanje zdrave in varne hrane ter zdravja rastlin, živali in ljudi,« pojasnjuje direktorica. Trenutno je na inštitutu zaposlenih okoli 200 sodelavcev. »Za novo stavbo si prizadevamo že petnajst let, zadnjih deset smo delali v zelo težkih razmerah, čez 80 sodelavcev v kontejnerjih, kjer je tudi nekaj laboratorijev, tako da je bila selitev nujna. Kapacitete novega objekta so zapolnjene. Glavni namen novih prostorov pa je seveda, da bomo lahko še povečali kakovost raziskav in uporabo rezultatov, ki so pomembni za družbo. Naša vizija je, da ustvarjamo znanje, ki pripomore h kvalitetnejšemu življenju ljudi in ohranjanju narave.«

Projekt je vreden dobrih 27 milijonov evrov, 80-odstotno je financiran iz evropskih kohezijskih sredstev, petinski delež iz slovenskega proračuna. To je ena največjih investicij v znanstvenoraziskovalno infrastrukturo v zadnjem obdobju. Vsekakor biotehnologija sodi med znanstvena področja z največjim potencialom, saj ravno tu iščemo odgovore na najbolj pereča sodobna vprašanja – od tega, kako pozdraviti bolezni, kot je rak, do tega, kako ustvariti rastline, ki bodo vir hrane v svetu, spremenjenem zaradi podnebnih sprememb in drugih dejavnikov.

Še več raziskav na temeljnih področjih sodobnega sveta

»Naši strateški cilji niso usmerjeni le v doseganje odličnih rezultatov v znanosti, ampak tudi v prenos rezultatov v družbo. S tem mislim na svetovalno in visokospecializirano strokovno delo, ki ga opravljamo za potrebe države oziroma ministrstev, na NIB delujeta tudi dva evropska referenčna laboratorija za viruse, viroide in fitoplazme ter bakterije. Sama sem vključena v enoto, ki raziskuje viruse, in obetamo si, da bomo v novih prostorih še lažje izvajali raziskave z metodologijami, ki nam lahko razkrijejo stanje organizmov na podlagi njihove DNK oziroma RNK v kateremkoli vzorcu, tudi kompleksnih vzorcih iz okolja, kot so voda, prst in zrak. Neciljano lahko iščemo nove povzročitelje bolezni rastlin, živali in človeka. Še okrepiti želimo raziskave v sistemski biologiji, ki opisuje procese od celične ravni do celotnega organizma, tako med drugim lahko raziščemo, kako na celice, tkivo ali na celotnega človeka vplivajo mikrobi in drugi stresorji. Krepijo se genetske, biokemijske in fiziološke raziskave, modeliranje procesov, tu je veliko bioinformatike, biostatistike. Naši raziskovalci se ukvarjajo tudi s kmetijsko pomembnimi rastlinami, kako jih prilagoditi na višje temperature, na pomanjkanje vode in kako doseči odpornost proti novim povzročiteljem bolezni, vse to bodo namreč posledice podnebnih sprememb,« je naštela dr. Ravnikar.

Na inštitutu razmišljajo o ustanovitvi kriobanke, kar je sicer še stvar dogovora. »Slovenija bi kriobanko potrebovala, da zaščitimo in shranimo vsaj del naše bogate biodiverzitete na kopnem in v vodah,« je pojasnila. Spomnila je še na različne terapije v boju proti boleznim. »Tu so nove raziskave zdravljenja raka, iskanje zdravilnih naravnih substanc, kot so kanabinoidi, imunoterapija, okrepili smo raziskave virusov kot genskih terapevtikov, pa razvoj novih materialov in tehnologij denimo za čiščenje voda. Zanimivih in iskanih raziskovalnih tem, ki bi jih radi razširili, je zelo veliko.«

V nove prostore bodo selili sedanjo raziskovalno opremo ter jo še dopolnili. »Trdim lahko, da smo bili na NIB vedno dobro opremljeni. Pred kratkim smo kupili dva elektronska mikroskopa, eden se uporablja na Morski biološki postaji, eden pa v Ljubljani, vsak za drug namen opazovanja živega sveta na nanoravni. Povezujemo se z drugimi ustanovami, s Kemijskim inštitutom smo sodelovali pri nabavi krioelektronskega mikroskopa. Vsekakor se trudimo, da je vsa raziskovalna oprema, ki jo imamo, čim bolj izkoriščena, saj ne sme samevati. Naše raziskovalne prostore bomo lahko zopet odprli za študente in izmenjavo raziskovalcev,« je poudarila Maja Ravnikar.

S še večjim obsegom raziskav bodo lahko okrepili sodelovanje z gospodarstvom, ki je že zdaj zelo plodno. Sodelujejo tako z visokotehnološkimi podjetji na področju materialov kot s farmacevtskimi, pri razvoju zdravil, predvsem biofarmacevtikov, na primer z Lekom. »Rada se pohvalim z dvema odcepljenima podjetjema, to sta Biosistemika in Niba Labs. Tudi tako ustvarjamo nove partnerje za nove projekte, v takšnih visokotehnoloških podjetjih je zaposlenih več doktorjev znanosti in dobrodošlo je, da imajo mladi raziskovalci možnost zaposlitve v podjetjih, ne le v akademski sferi. Po drugi strani tako spoznavamo, kaj je za podjetja pomembno, kako delujejo, in to so pomembne izkušnje za pogovore še z drugimi podjetji. Nikoli pa raziskav ne vodimo izključno za neko storitev, ampak gre v osnovi vedno za iskanje na znanosti temelječih odgovorov, pa tudi rojevanje novih vprašanj na nekem področju,« je poudarila in dodala, da so že v preteklih letih, ko je novo stičišče dobivalo podobo, začeli zaposlovati ustrezen kader tako iz Slovenije kot tujine.

Zahtevna gradnja zaradi okolice in namena stavbe

Nova stavba raste ob dosedanjih prostorih, zato je bilo delo oteženo, vendar po direktoričinih besedah raziskave niso zaostale. »Za nami je zelo naporno obdobje, ne le zaradi gradnje, tu je bila epidemija, implementirati smo morali novo zakonodajo. Vendar smo letos imeli kar nekaj izstopajočih vrhunskih objav v najboljših znanstvenih revijah,« je poudarila direktorica inštituta.

»Četrtega novembra smo imeli tehnični pregled prve etape objekta, ki je pokazal nekatere pomanjkljivosti, toda stavba je pripravljena na selitev. Ta je zaradi laboratorijev bolj zapletena, kot če bi šlo le za pisarne,« je pojasnila vodja projekta gradnje BTS Majda Gostinčar, ki je med drugim uspešno vodila prenovo Cukrarne. Uporabno dovoljenje bodo verjetno pridobili sredi decembra. Kot je poudarila, delo ni bilo zahtevno le za raziskovalce, ampak tudi za izvajalca, to je Kolektor Koling, saj se je moral prilagajati posebnim zahtevam, ki veljajo za znanstvene ustanove. Laboratoriji morajo biti sterilni, karantenski je tudi rastlinjak, torej vanj ne smejo prehajati snovi iz okolice.

Še letos bo nato stekla druga etapa gradnje. »Kontejnerje, v katerih so zdaj raziskovalci, smo prodali, nekaj dni bo potrebnih za odstranitev, nato se začne druga etapa, najprej testni piloti, pilotiranje in zatem gradnja. V prvi del nove stavbe se selita dva oddelka, in sicer oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo ter oddelek za genetsko toksikologijo in biologija raka, v drugi etapi pa potem še oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov in skupne službe. V stavbi, zgrajeni v drugi etapi, bo več pisarn, dve predavalnici, ne bodo prevladovali laboratoriji. Poleg tega so bili v prvi etapi izdelani že vsi infrastrukturni priključki, tako da je druga nekoliko manj zahtevna,« je razložila.

V gradbenokonstrukcijskem smislu ne gre za zelo zahtevno gradnjo, je dodala, je bila pa zahtevna zato, ker jo je bilo treba izvajati tako, da je raziskovalno delo teklo nemoteno. »Glede na pogodbene roke izvajalec zamuja dobre tri mesece, razlogov je več. Velik vpliv je imela epidemija, drugi razlog je vojna, močno se pozna pri dobavi nekaterih materialov,« je pojasnila Majda Gostinčar. Vendar menijo, da bo izvajalcu uspelo do pogodbenega roka končati investicijo. »Perspektiva, iz katere se projekt financira, se prihodnje leto zaključi, zato moramo vse aktivnosti, skupaj s končnim obračunom, izpeljati do oktobra 2023. Moram reči, da je izziv velik.«

Zaščita japonskih češenj in črnih jelš

Kar nekaj izzivov je za gradnjo predstavljala tudi okolica, kamor je umeščena nova stavba. BTS namreč gradijo na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Na eni strani je gozd, močvirno črnojelševje, na drugi nasad japonskih češenj. »Že obstoječa stavba je bila po prvotnih načrtih umeščena v prostor v vlogi vstopnega objekta v botanični vrt. BTS je zgolj nadomestna novogradnja s povečanim gabaritom severno in južno od tedanje stavbe botaničnega vrta,«​ je povedal David Mišič, arhitekt in direktor družbe Styria Arhitektura​. »Želeli smo, da se stavba podredi krajinskim prvinam, da pojavno ne prevlada in se umakne v zeleno kuliso češnjevega nasada in rob jelševega gaja. V celoti smo skušali umakniti promet, omejiti parkirišča v neposredni bližini in predvsem ohraniti promenado Večne poti, za katero si želimo, da bi nekoč bila namenjena samo pešcem,« je še pojasnil arhitekt.

Majda Gostinčar je dodala: »Odstranili nismo niti enega drevesa več, kot je gozdno gospodarstvo odobrilo. Na enem delu se je zunanja ureditev celo prilagodila drevesu. Češnje so spomladi lepo cvetele in ni videti, da bi bila kakšna uničena, treba pa je bilo porezati kako vejo, ki je silila v objekt. Tudi za žabice, ki prehajajo območje, je izvajalec ustrezno poskrbel.«

»Želeli smo potopiti stavbo v gozd in jo čim manj zaznavno vrasti v krajino,« je nadaljeval arhitekt. »Nekako je usidrana v rob močvirja. Temno strukturirana fasada nevtralizira umetno grajen prostor od naravno raščenega. Dostopi v stavbo so oblikovani po lesenih podestih, kot mostovži med nasadom češenj. Ti ohranjajo koreninsko podrast nasada in hkrati še bolj poudarjeno členijo globino prostora med ulico in stavbo. Navznoter pa se hiša povsem podreja utilitarnim funkcijam. Prostori so izkoriščeni skrajno racionalno. V pritličju in nadstropju so nanizani laboratoriji, kabineti, predavalnice in pisarne skupnih služb. Stavba obsega več kot sto dvajset tehnološko prilagojenih laboratorijskih prostorov za znanstvenoraziskovalno delo. Znanost je dinamičen proces, ki zahteva prilagodljivost delovnih procesov in s tem tudi prilagodljive stavbe. Zato je osnovna struktura načrtovana dovolj odprto, da so znotraj nje dopustne prilagoditve brez večjih investicijskih posegov.«

Zaradi poplavne ogroženosti stavba ni podkletena, je pa zato kar najbolj izkoriščen prostor na strehi, je še pojasnil Mišič. »Poleg strojnih naprav sta na streho umeščena raziskovalni čebelnjak in karantenski rastlinjak. Rastlinjak je sestav karantenskih komor za proučevanje rastlin v simulirano nadzorovanih razmerah. Stavbo smo sicer zasnovali členjeno, z več sektorji, med katerimi so organizirani posamezni vhodi v oddelke. Notranja komunikacija po stavbi bo zaradi kontroliranega pristopa in čistih poti omejena, zato smo večji poudarek pripisali zunanji ureditvi, ki je oblikovana sonaravno z vrsto kakovostnih mikroambientov. Strogo smo omejili količino utrjenih površin in dali prednost zelenemu parterju, travam, grmovnicam in novemu nasadu dreves. Promenado Večne poti pa z novo ureditvijo povezujemo v javni park.« Vzhodno fasado stavbe so oblikovali z elementi sonaravne ozelenitve, kjer bo stavbo pasivno senčil nasad vzpenjavk, delno je ozelenjena tudi streha, notranjost avle pa bo zaznamoval vertikalni vrt, je še povedal arhitekt.