V iskanju nevarnih kemikalij

———

Doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik je raziskovalka na odseku za nanostrukturne materiale na Institutu Jožef Stefan.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik, najraje sem vedno uporabljala vrstični ali presevni elektronski mikroskop. Še vedno ju, če le utegnem.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

S skupino za senzoriko razvijamo nove senzorske elemente za zaznavanje toksičnih organskih spojin in hormonskih motilcev, kot so bisfenoli, med njimi sta najbolj znana bisfenol A (BPA) in bisfenol S (BPS). Vsi ste že slišali za plastenke »BPA free«, no, zamenjali so jih z BPS, ki je po študijah še bolj nevaren. Če povzamem, razvijamo enostavne in prenosne senzorje za zaznavanje kemikalij, ki dokazano negativno vplivajo na ljudi in okolje.

Zakaj imate radi znanost?

Ker je zanimiva in nepredvidljiva. Ves čas se učiš, rešuješ probleme, obupuješ, ko poskusi ne gredo v pravo smer, in se izredno veseliš, ko se ideje uresničijo in si nagrajen s sprejetim člankom ali novim projektom. V znanosti ti nikoli ni dolgčas.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ker razvijamo material za detekcijo toksičnih spojin, lahko rečem, da senzorje, ki so cenovno dostopni in namenjeni zaznavanju hormonskih motilcev, ki so prisotni v vodi, ali bioloških tekočinah. Na ta način bi preventivno zaznavali povišane vrednosti problematičnih kemikalij v telesu in okolju.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Že kot deklica sem občudovala delo v laboratoriju oziroma tetino delo zadaj v laboratoriju lekarne. Mešanje krem, zdravil, čisti pulti, vse je tako dišalo. Konec srednje šole se je to samo še potrdilo, saj sem spoznala, da me privlačita kemija in raziskovanje ter da zame enostavno ni druge poti.

Znanstveniki naj bodo tudi na družbenih omrežjih

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Veliko časa posvetim Znanosti na cesti, projektu, ki sva ga s Sašo Novak začeli pred desetimi leti. Njegov namen je širši javnosti poljudno predstaviti in približati zapletena področja znanosti. Poleg tega je moj najljubši hobi jadranje in seveda čas, preživet v naravi z družino.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Zanimivo vprašanje. Za druge ne vem, zase pa lahko rečem, da sta to neskončna radovednost in neustavljiva želja po odkrivanju in novih spoznanjih.

V znanosti je potrebna tudi velika predanost

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Vsekakor se z razvojem umetne inteligence spreminjata svet in naš dosedanji način življenja. Nadalje, ko bo fuzijski reaktor oddajal energijo vsemu svetu in bo problem preskrbe z elektriko rešen. In še malo za šalo in malo za res, ko bodo vzpostavili čarterske polete na Mars.

Kristina Žagar Soderžnik FOTO: Črt Piksi  

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Za zdaj še ne. Menim, da živimo na tako čudoviti in dobrin polni Zemlji, da moramo kot človeštvo najprej narediti korak nazaj od uničevanja in korak naprej v smer ohranjanja naše »gostiteljice«. Zavedati se moramo, da bodo naši zanamci še potrebovali Zemljo, preden bodo lahko živeli na katerem drugem planetu.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Veliko si obetam od fuzije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

V čast si štejem, da lahko hodim na kavo z veliko znanstveniki sodobnega časa. Toliko raziskovalcev z veliko začetnico imamo z različnih področij. Na ta način širim svoja obzorja. Bi bilo pa seveda zanimivo slišati, kaj se je podilo po glavi slavni Marie Skłodowska-Curie, in poklepetati z Aleksandro Kornhauser Frazer.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Veliko dobrih dokumentarnih filmov lahko najdemo, zadnji, ki mi je dal misliti, je Breaking Boundaries: The Science of Our Planet. Slovenska oddaja Ugriznimo znanost je perfektna in ponuja poljuden vpogled v različna področja znanosti. Spletna stran ... recimo sciencenews.org in theguardian.com. Od predavanj pa seveda vse, kar organizira Znanost na cesti. Nocoj bo na filozofski fakulteti okrogla miza o chatgpt.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Premalo se zavedamo, da nam področje senzorike, med drugim, omogoča bolj varno in zdravo življenje. Ni naključje, da je človeško telo razvilo izredno kompleksen in občutljiv sistem senzorjev za številne zunanje dražljaje, kar mu omogoča preživetje.