Vključevanje digitalnih spretnosti v izobraževanje

Doc. dr. Vesna Skrbinjek je zaposlena na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Kot mlada raziskovalka je tam preučevala financiranje visokega šolstva v obdobju finančne krize. Zdaj deluje na interdisciplinarnem področju, ki sega od statistike in matematike do digitalnih veščin in menedžmenta.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moje delo se močno opira na digitalno tehnologijo. Uporabljam različna analitična orodja in programske pakete, ki mi omogočajo, da študente vodim do kritičnega razmišljanja in razvoja digitalnih veščin.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje osnovno področje raziskovanja je izobraževanje, še posebej visoko šolstvo in vse, kar sodi zraven – kakovost, menedžment, organizacija in drugo. Zanimivo mi je ugotavljati, kaj deluje in kaj ne. V zadnjem času prek projektov raziskujem razsežnosti digitalizacije izobraževanja, še posebej kombiniranega izobraževanja, inovativnih pristopov in vključevanja digitalnih spretnosti. Želim si biti v koraku s časom, kar je zaradi trenutnih hitrih sprememb še poseben izziv.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost cenim zaradi sistematičnega pristopa k reševanju problemov. Metodologija, ki temelji na empiričnih dokazih in analizi, omogoča objektivno preverjanje in potrjevanje predpostavk, kar je temelj vsakega raziskovanja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Upam, da bo moje delo prispevalo k razvoju visokega šolstva, načina dela, h kakovosti in morda celo premiku v razmišljanju.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Moja pot do raziskovalne kariere ni bila načrtovana, ampak je bila rezultat niza življenjskih okoliščin in priložnosti, ki so me pripeljale do tega trenutka. Pravzaprav me je ta pot tudi malce presenetila, v pozitivnem smislu!

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poleg raziskovalnega dela sem zaposlena z vzgojo svojega triletnika, kar je prav tako zahtevno delo, vendar obogateno z dragocenimi izkušnjami materinstva.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ključna v znanosti je vztrajnost, saj raziskovalno delo pogosto zahteva dolgotrajen in natančen pristop, spoprijemanje z izzivi in premagovanje neuspehov in težav, ki jih ni malo. Menim, da se dober znanstvenik loči od slabega po trdni volji in zaupanju v svoj pristop.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Verjamem, da bo najbolj prelomno odkritje v mojem življenju povezano z vsestransko uporabo tehnologij, zlasti umetne inteligence, ki lahko revolucionarno spremeni številne vidike družbe – finančni sistem, administracijo in seveda izobraževanje, kot ga poznamo danes.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Čeprav je potovanje na Mars zanimiva priložnost, mi je ljubše odkrivanje kotičkov na našem planetu. Za zdaj mi še ni uspelo prestopiti meja Evrope, razen digitalno.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Zagotovo bodo to obnovljivi viri, kljub temu pa bo vse odvisno od družbenih razmer in stanja gospodarstva.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo bi šla z Nikolo Teslo, razpravljala bi o njegovih inovacijah in vizijah za prihodnost. Zanimivo bi mi bilo ugotoviti predvsem njegov način razmišljanja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam karkoli po lastnem okusu bralca, saj mora biti v ozadju želja po novem znanju in novih spoznanjih.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Področje, ki ga raziskujem, zahteva interdisciplinarni pristop in se precej razlikuje od običajnih jasno začrtanih znanstvenih disciplin, morda zaradi tega zahteva drugačen, celosten način dela.