Vročinski valovi lahko močno načnejo plodnost hroščev
Hroščke so izpostavili petdnevnemu vročinskemu valu s temperaturami, višjimi za pet do sedem stopinj, in nato preverjali njihove reprodukcijske sposobnosti.
Odpri galerijo
Rjavi mokar FOTO: Shutterstock
Vročinski valovi močno načenjajo plodnost samcev hroščev, je pokazala nova študija univerze East Anglia, objavljena v reviji Nature Communications. Zaradi globalnega segrevanja je ekstremna vročina vse pogostejša in zato so na udaru številne živalske vrste, tudi človek.
Raziskovalna ekipa je pojasnila, da bi lahko z moško neplodnostjo med vročinskimi valovi lahko pojasnili, zakaj imajo podnebne spremembe tako negativen vpliv na populacije različnih vrst. Nekaj vrst je zaradi sprememb tudi že izginilo. »Vemo, da je biodiverziteta na udaru zaradi podnebnih sprememb, a težko je določiti natančne vzroke. V študiji smo pokazali, da je sperma še posebej občutljiva na segrevanje,« je komentiral raziskovalec Matt Gage.
Ekipa se je osredotočila na rjavega mokarja (Tribolium castaneum). Hroščke so izpostavili petdnevnemu vročinskemu valu s temperaturami, višjimi za pet do sedem stopinj, in nato preverjali njihove reprodukcijske sposobnosti in kakšne so bile te pri potomcih. Ugotovili so, da se je reprodukcija razpolovila, drugi vročinski val v desetih dneh pa je hroščkom skoraj povsem odvzel plodnost, saj je oploditev upadla za 99 odstotkov. Na samice vročina ni vplivala. Hroščkom je po prvem vročinskem valu produkcija sperme upadla za tri četrtine, spermiji so bili manj aktivni in so propadli pred oploditvijo.
Insekti se v naravi srečujejo z več kot le dvema vročinskima valovoma, zato bi lahko to bil še kako velik problem.
Številne študije so že pokazale dramatično upadanje vrst žuželk. V 30 letih je količina insektov v portoriških pragozdovih upadla za kar 80 odstotkov. Z okoli 400.000 vrstami hrošči predstavljajo kar četrtino vseh znanih vrst. Žuželke so med ključnimi vrstami na Zemlji, saj so tako opraševalke kot plen za številne druge živali.
»Študija je pokazala tudi, da vročinski šok lahko poškoduje tudi moško reprodukcijo pri toplokrvnih živalih, nekatere prejšnje študije pa so ugotovile, da to lahko vodi v neplodnost tudi pri sesalcih,« je dejal vodja študije Kris Sales.
V nadaljnjih študijah bodo preverili, kako se hroščki adaptirajo na višje temperature in kako te vplivajo na druge vrste, denimo metulje. Študija je ena prvih na mrzlokrvnih vrstah, ki pa predstavljajo glavnino življenja.
Kako vročina poškoduje spermije ni povsem razumljeno, raziskovalci so sicer zaznali poškodbe membrane. Verjetno je poškodovan tudi DNK, tak pa se nato prenese na potomce.
Raziskovalna ekipa je pojasnila, da bi lahko z moško neplodnostjo med vročinskimi valovi lahko pojasnili, zakaj imajo podnebne spremembe tako negativen vpliv na populacije različnih vrst. Nekaj vrst je zaradi sprememb tudi že izginilo. »Vemo, da je biodiverziteta na udaru zaradi podnebnih sprememb, a težko je določiti natančne vzroke. V študiji smo pokazali, da je sperma še posebej občutljiva na segrevanje,« je komentiral raziskovalec Matt Gage.
Ekipa se je osredotočila na rjavega mokarja (Tribolium castaneum). Hroščke so izpostavili petdnevnemu vročinskemu valu s temperaturami, višjimi za pet do sedem stopinj, in nato preverjali njihove reprodukcijske sposobnosti in kakšne so bile te pri potomcih. Ugotovili so, da se je reprodukcija razpolovila, drugi vročinski val v desetih dneh pa je hroščkom skoraj povsem odvzel plodnost, saj je oploditev upadla za 99 odstotkov. Na samice vročina ni vplivala. Hroščkom je po prvem vročinskem valu produkcija sperme upadla za tri četrtine, spermiji so bili manj aktivni in so propadli pred oploditvijo.
Insekti se v naravi srečujejo z več kot le dvema vročinskima valovoma, zato bi lahko to bil še kako velik problem.
Številne študije so že pokazale dramatično upadanje vrst žuželk. V 30 letih je količina insektov v portoriških pragozdovih upadla za kar 80 odstotkov. Z okoli 400.000 vrstami hrošči predstavljajo kar četrtino vseh znanih vrst. Žuželke so med ključnimi vrstami na Zemlji, saj so tako opraševalke kot plen za številne druge živali.
»Študija je pokazala tudi, da vročinski šok lahko poškoduje tudi moško reprodukcijo pri toplokrvnih živalih, nekatere prejšnje študije pa so ugotovile, da to lahko vodi v neplodnost tudi pri sesalcih,« je dejal vodja študije Kris Sales.
V nadaljnjih študijah bodo preverili, kako se hroščki adaptirajo na višje temperature in kako te vplivajo na druge vrste, denimo metulje. Študija je ena prvih na mrzlokrvnih vrstah, ki pa predstavljajo glavnino življenja.
Kako vročina poškoduje spermije ni povsem razumljeno, raziskovalci so sicer zaznali poškodbe membrane. Verjetno je poškodovan tudi DNK, tak pa se nato prenese na potomce.
