Joga je najcenejše zdravilo proti depresiji
Ko smo na duhovni poti, manj pozornosti posvečamo materialnim dobrinam. Življenje postane preprostejše in zato tudi bolj umirjeno.
Odpri galerijo
Zdrava prehrana je del jogijskega sloga življenja. Priporoča se vegetarijanska prehrana. Izogibamo se mesu in mesnim izdelkom. S tem se držimo pravila ahimse, nenasilja nad drugimi živimi bitji. FOTO: Dejan Javornik
Zdrav življenjski slog vključuje v prvi vrsti zdravo prehrano, redno gibanje in dober spanec. Vsaka sprememba na bolje šteje.
Poleg zunanjih dejavnikov so pomembni tudi notranji. Misli, občutki, čustva, notranje podoživljanje in seveda okoliščine. Joga spodbuja preobrazbo ter harmonijo in ravnovesje posameznikovih čustev, uma in telesa. Vse te ravni so med seboj povezane. Če začnete na eni, bo to vplivalo tudi na preostale. Telesna vadba vpliva na um in nasprotno.
Joga obstaja, že odkar je človek na zemlji. Prvi dokaz o obstoju joge je izpred tri tisoč let. Dokaz so glinene znamke s položajem meditacije, ki izhajajo iz časa Dravidijev.
V Indiji je bila joga v prejšnjem stoletju skoraj umirajoča panoga. V prvi vrsti je bila namenjena brahmanom, višji kasti. Jogijsko znanje je bilo dostopno samo moškim, zdaj pa jo na zahodu v glavnem prakticirajo ženske. V nekem smislu je zahod rešil jogo. Preden je joga prišla k nam, je moral vsakdo, ki je imel zanimanje za to, v Indijo. Zdaj živimo v času, ko nam ni treba nikamor. Znanje je tukaj in zdaj. Edino, kar potrebujemo, so volja, čas in disciplina.
Joga je del nas. Že v maternici smo v tako imenovanem joga položaju in imamo dlani v aadi mudri, to je, ko imamo palec v dlani in preostale štiri prste pokrčene. Kot dojenčki in otroci smo vsi spontano in nezavedno izvajali joga položaje. Vsak vtis, vsako čustvo in občutek ima vpliv na telo.
Z jogo in meditacijo čistimo te vtise oziroma zapise. Otroci to naravno počnejo. Tudi dihanje je v prvih letih življenja globoko in sproščeno, pozneje pa postaja vse bolj ohlapno in nenaravno. Z vadbo joge se pravzaprav vračamo nazaj k samim sebi in vzpostavljamo stik z notranjim otrokom. Joga deluje osvobajajoče in nas hkrati poživi.
Vsi smo edinstveni in to pride tudi pri jogi do izraza. Vsak človek se giblje po svoje. Najprej moramo biti zvesti sami sebi. Večina ljudi posveča vso pozornost samo telesu. Želijo si predvsem vitko, mlado in lepo telo. Pri jogi pa usmerjamo pozornost tudi na dihanje in um. Telo, dih in um so povezani med seboj. Kot dojenčki smo bili vsi v harmoniji z vsem in z jogo pridobivamo to stanje počasi nazaj. Joge se najprej učimo pod vodstvom izkušenega učitelja. Šele ko zagotovo pravilno izvajamo položaje, začnemo z lastno vadbo doma. Pred vadbo približno eno uro ne jemo ter vadimo v udobnih oblačilih in brez nakita. Nakit, ure in usnjeni pasovi ovirajo pretok energije.
Jogijska ura naj bi trajala nekje od 45 do 90 minut. Pri jogi je pomembno, da poslušamo predvsem sebe in svoje lastno telo. V položaju smo, dokler nam je ta še udoben. Ko položaj postaja neudoben ali čutimo bolečino, se vrnemo v začetni položaj. Ves čas poslušamo svoje telo in upoštevamo telesne znake. Ne primerjamo se z drugimi, vendar smo ves čas zvesti predvsem sebi in spoštujemo svoje telo. Učitelj joge naj ne bi obsojal in tudi sami sebe ne kritiziramo.
V jogijskem položaju se ves čas zavedamo telesa in diha. Po jogi sledi počitek, saj je ta zelo pomemben del joge. V ležečem položaju se telo lahko končno popolnoma spočije. V času počitka se stres, napetosti in negativna energija sproščajo iz telesa.
Vdihavamo globoko skozi nos in izdihavamo skozi usta. Tako se tudi naš um umiri.
Da bi joga postala naš življenjski slog, se to ne zgodi čez noč. Gre za proces transformacije. Nekateri takoj začutijo potrebo po jogi in umirjenem slogu življenja, drugi šele pozneje ali pa nikoli. To je povezano tako s telesno zmogljivostjo kot tudi z umskim stanjem. Tisti, ki so zelo nemirni in imajo veliko obveznosti, bodo potrebovali več časa za to pot. Kronično pomanjkanje časa je skoraj glavni razlog, zakaj se nekaterim ne uspe posvetiti jogi. Ko smo na duhovni poti in začutimo notranji mir, s tem občutimo tudi notranjo srečo.
Sreča tako izhaja od znotraj in ni odvisna od materialnih dobrin. Naša pozornost je bolj usmerjena navznoter kot navzven. Zato se veliko duhovnih ljudi raje drži zase. V zunanjem svetu ni ničesar, saj le v srcu najdemo srečo. Nekateri jogiji vstanejo zelo zgodaj, da opravijo dnevno jogijsko vadbo in meditacijo. Drugi zaradi razmer raje vadijo zvečer. Tisti, ki poučujejo jogo, velikokrat pozabijo na lastno vadbo. Poleg redne vadbe jogijskih položajev so pomembni tudi drugi vidiki aštanga joge, ki je osemstopenjska pot do samadhija. Ko smo na jogijski poti, se priporoča branje duhovnih knjig ter obiskovanje tečajev in delavnic o jogi, ajurvedi in duhovnih temah.
Ko smo na duhovni poti, manj pozornosti posvečamo materialnim dobrinam. Življenje postane preprostejše in zato tudi bolj umirjeno.
Zdrava prehrana je del jogijskega sloga življenja. Priporoča se vegetarijanska prehrana. Izogibamo se mesu in mesnim izdelkom. S tem se držimo pravila ahimse, nenasilja nad drugimi živimi bitji. Prebava mesa zahteva od telesa zelo veliko energije in časa. Izogibamo se zapakirani hrani in živilom z E-številkami. Jemo predvsem sveže sadje in zelenjavo. Vsaj dve uri pred spanjem ne jemo.
Večkrat si vzamemo čas samo zase. Izklopimo mobilne telefone, aparate in računalnike. Nekaj časa bodimo v popolni tišini.
Življenje je učna ura. Nikoli nismo popolnoma vsevedni, in to prav gotovo velja za jogijsko znanje.
***
Članek je povzet po knjigah Joga za srečno in vitalno življenje ter Joga za zdravo in sproščeno življenje avtorice Maje Miklič. Knjigi sta rezultat dolgoletnega učenja, raziskovanja, samozavedanja in redne vadbe. V njih boste našli vaje za vse dele telesa, opis meditacij in ostalih tehnik, ki vam bodo pripomogle k temu, da bo vaše življenje kakovostnejše. Gre za s fotografijami opremljeno predstavitev joge in vsega, kar joga nudi (od filozofije do pomoči pri zdravstvenih težavah). Primerni sta za začetnike in tiste, ki jih zanima več kot le telesna vadba.
Poleg zunanjih dejavnikov so pomembni tudi notranji. Misli, občutki, čustva, notranje podoživljanje in seveda okoliščine. Joga spodbuja preobrazbo ter harmonijo in ravnovesje posameznikovih čustev, uma in telesa. Vse te ravni so med seboj povezane. Če začnete na eni, bo to vplivalo tudi na preostale. Telesna vadba vpliva na um in nasprotno.
Joga obstaja, že odkar je človek na zemlji. Prvi dokaz o obstoju joge je izpred tri tisoč let. Dokaz so glinene znamke s položajem meditacije, ki izhajajo iz časa Dravidijev.
V Indiji je bila joga v prejšnjem stoletju skoraj umirajoča panoga. V prvi vrsti je bila namenjena brahmanom, višji kasti. Jogijsko znanje je bilo dostopno samo moškim, zdaj pa jo na zahodu v glavnem prakticirajo ženske. V nekem smislu je zahod rešil jogo. Preden je joga prišla k nam, je moral vsakdo, ki je imel zanimanje za to, v Indijo. Zdaj živimo v času, ko nam ni treba nikamor. Znanje je tukaj in zdaj. Edino, kar potrebujemo, so volja, čas in disciplina.
Joga je del nas. Že v maternici smo v tako imenovanem joga položaju in imamo dlani v aadi mudri, to je, ko imamo palec v dlani in preostale štiri prste pokrčene. Kot dojenčki in otroci smo vsi spontano in nezavedno izvajali joga položaje. Vsak vtis, vsako čustvo in občutek ima vpliv na telo.
Z jogo in meditacijo čistimo te vtise oziroma zapise. Otroci to naravno počnejo. Tudi dihanje je v prvih letih življenja globoko in sproščeno, pozneje pa postaja vse bolj ohlapno in nenaravno. Z vadbo joge se pravzaprav vračamo nazaj k samim sebi in vzpostavljamo stik z notranjim otrokom. Joga deluje osvobajajoče in nas hkrati poživi.
Joga nas poveže z našim bistvom
Vsi smo edinstveni in to pride tudi pri jogi do izraza. Vsak človek se giblje po svoje. Najprej moramo biti zvesti sami sebi. Večina ljudi posveča vso pozornost samo telesu. Želijo si predvsem vitko, mlado in lepo telo. Pri jogi pa usmerjamo pozornost tudi na dihanje in um. Telo, dih in um so povezani med seboj. Kot dojenčki smo bili vsi v harmoniji z vsem in z jogo pridobivamo to stanje počasi nazaj. Joge se najprej učimo pod vodstvom izkušenega učitelja. Šele ko zagotovo pravilno izvajamo položaje, začnemo z lastno vadbo doma. Pred vadbo približno eno uro ne jemo ter vadimo v udobnih oblačilih in brez nakita. Nakit, ure in usnjeni pasovi ovirajo pretok energije.
Jogijska ura naj bi trajala nekje od 45 do 90 minut. FOTO: Dejan Javornik
Jogijska ura naj bi trajala nekje od 45 do 90 minut. Pri jogi je pomembno, da poslušamo predvsem sebe in svoje lastno telo. V položaju smo, dokler nam je ta še udoben. Ko položaj postaja neudoben ali čutimo bolečino, se vrnemo v začetni položaj. Ves čas poslušamo svoje telo in upoštevamo telesne znake. Ne primerjamo se z drugimi, vendar smo ves čas zvesti predvsem sebi in spoštujemo svoje telo. Učitelj joge naj ne bi obsojal in tudi sami sebe ne kritiziramo.
V jogijskem položaju se ves čas zavedamo telesa in diha. Po jogi sledi počitek, saj je ta zelo pomemben del joge. V ležečem položaju se telo lahko končno popolnoma spočije. V času počitka se stres, napetosti in negativna energija sproščajo iz telesa.
Vdihavamo globoko skozi nos in izdihavamo skozi usta. Tako se tudi naš um umiri.
Joga je del nas. Že v maternici smo v tako imenovanem joga položaju in imamo dlani v aadi mudri, to je, ko imamo palec v dlani in preostale štiri prste pokrčene. FOTO: Dejan Javornik
Joga kot življenski slog
Da bi joga postala naš življenjski slog, se to ne zgodi čez noč. Gre za proces transformacije. Nekateri takoj začutijo potrebo po jogi in umirjenem slogu življenja, drugi šele pozneje ali pa nikoli. To je povezano tako s telesno zmogljivostjo kot tudi z umskim stanjem. Tisti, ki so zelo nemirni in imajo veliko obveznosti, bodo potrebovali več časa za to pot. Kronično pomanjkanje časa je skoraj glavni razlog, zakaj se nekaterim ne uspe posvetiti jogi. Ko smo na duhovni poti in začutimo notranji mir, s tem občutimo tudi notranjo srečo.
Sreča tako izhaja od znotraj in ni odvisna od materialnih dobrin. Naša pozornost je bolj usmerjena navznoter kot navzven. Zato se veliko duhovnih ljudi raje drži zase. V zunanjem svetu ni ničesar, saj le v srcu najdemo srečo. Nekateri jogiji vstanejo zelo zgodaj, da opravijo dnevno jogijsko vadbo in meditacijo. Drugi zaradi razmer raje vadijo zvečer. Tisti, ki poučujejo jogo, velikokrat pozabijo na lastno vadbo. Poleg redne vadbe jogijskih položajev so pomembni tudi drugi vidiki aštanga joge, ki je osemstopenjska pot do samadhija. Ko smo na jogijski poti, se priporoča branje duhovnih knjig ter obiskovanje tečajev in delavnic o jogi, ajurvedi in duhovnih temah.
Preprostost
Ko smo na duhovni poti, manj pozornosti posvečamo materialnim dobrinam. Življenje postane preprostejše in zato tudi bolj umirjeno.
Prehrana
Zdrava prehrana je del jogijskega sloga življenja. Priporoča se vegetarijanska prehrana. Izogibamo se mesu in mesnim izdelkom. S tem se držimo pravila ahimse, nenasilja nad drugimi živimi bitji. Prebava mesa zahteva od telesa zelo veliko energije in časa. Izogibamo se zapakirani hrani in živilom z E-številkami. Jemo predvsem sveže sadje in zelenjavo. Vsaj dve uri pred spanjem ne jemo.
Čas zase
Večkrat si vzamemo čas samo zase. Izklopimo mobilne telefone, aparate in računalnike. Nekaj časa bodimo v popolni tišini.
Učimo se vse življenje
Življenje je učna ura. Nikoli nismo popolnoma vsevedni, in to prav gotovo velja za jogijsko znanje.
***
Članek je povzet po knjigah Joga za srečno in vitalno življenje ter Joga za zdravo in sproščeno življenje avtorice Maje Miklič. Knjigi sta rezultat dolgoletnega učenja, raziskovanja, samozavedanja in redne vadbe. V njih boste našli vaje za vse dele telesa, opis meditacij in ostalih tehnik, ki vam bodo pripomogle k temu, da bo vaše življenje kakovostnejše. Gre za s fotografijami opremljeno predstavitev joge in vsega, kar joga nudi (od filozofije do pomoči pri zdravstvenih težavah). Primerni sta za začetnike in tiste, ki jih zanima več kot le telesna vadba.
