Kolesarsko raziskovanje Slovenije

Vedno več je ponudnikov, ki izposojajo kolesa, tudi tista z električnim pogonom. Prav zadnja so kolesarsko izletništvo popularizirala tudi med starejšimi.
Fotografija: Med najzahtevnejše zagotovo spada vzpon na 1611 metrov visoki prelaz Vršič, ki se ga boste najlažje lotili z odličnim cestnim kolesom ali z zmogljivim e-kolesom. FOTO: Miroslav Cvjetičanin
Odpri galerijo
Med najzahtevnejše zagotovo spada vzpon na 1611 metrov visoki prelaz Vršič, ki se ga boste najlažje lotili z odličnim cestnim kolesom ali z zmogljivim e-kolesom. FOTO: Miroslav Cvjetičanin

Potepanje s kolesom ima svoj čar, saj s takšnim prevoznim sredstvom ne le ohranjamo okolje, ampak se tudi dobro razgibamo. V nadaljevanju podajamo nekaj koristnih nasvetov za pripravo kolesa in kolesarja, ki jih zaokrožimo s predlogi za izlete.

Številne slovenske občine so v zadnjih letih vlagale v razvoj kolesarske infrastrukture, lokalna turistična društva in organizacije pa izdali priročne kolesarske zemljevide, da se obiskovalci lažje znajdejo.

Vedno več je tudi ponudnikov, ki izposojajo kolesa, tudi tista z električnim pogonom. Prav zadnja so kolesarsko izletništvo popularizirala tudi med starejšimi. Z električnim kolesom postanejo številni vzponi dosegljivi tudi občasnim rekreativcem.

Zgornjesavska dolina

Številne kolesarske poti, od lahkih do zahtevnih, ponuja Zgornjesavska dolina. Med najzahtevnejše zagotovo spada vzpon na 1611 metrov visoki prelaz Vršič, ki se ga boste najlažje lotili z odličnim cestnim kolesom ali z zmogljivim e-kolesom. Preverite le, ali imate dobre zavore, kajti za spust v dolino jih boste potrebovali.

Za družine primernejša je kolesarska pot D2, ki deloma pelje po trasi nekdanje železnice in se začne na Jesenicah ter konča pri Belopeških jezerih na italijanski strani. Mi smo prevozili odsek od Gozda Martuljka, mimo Kranjske Gore, vznožja smučišča Podkoren, Zelencev do Belopeških jezer na italijanski strani. Na poti večjih vzponov ni, res pa je, da se proti Belopeškim jezerom počasi vzpenjamo, kar bodo kolesarji s slabšo kondicijo verjetno opazili.

Ob poti je tudi nekaj okrepčevalnic, zagotovo pa se je dobro ustaviti v Kranjski Gori ter pri Zelencih skreniti s poti in si ogledati izvir Save Dolinke. V Ratečah lahko zavijete tudi proti Planici in nadaljujete pot do Tamarja, kjer boste premagali tudi lep kos višinskih metrov, zato je pot primerna za telesno bolj pripravljene. Za ta del poti je vsekakor priporočljivo gorsko kolo, saj je pot makadamska. Sicer pa, če se boste držali urejene kolesarske poti, ki je večji del asfaltirana, izbira kolesa ne bo igrala pomembne vloge.

Moška in ženska vadba

Radi pravimo, da so ženske z Venere in moški z Marsa, s čimer želimo pokazati na razlike med spoloma. Strokovnjake za šport smo povprašali, ali bi morale med treningom moških in žensk obstajati razlike.

Pravijo, da so metode za razvoj posameznih motoričnih sposobnosti enake za ženske in moške. Prav tako obstajajo enaka pravila glede načrtovanja treninga. Vseeno pa priporočajo, da ženske pri treningu upoštevajo menstrualni cikel, ki pri marsikateri vpliva na počutje in zmanjšano zmožnost vadbe. Vseeno pa razlike pri rekreativni vadbi med spoloma so in izhajajo iz različnih ciljev treninga. Vsi si pogosto želijo oblikovati telo, a predstave, kako je videti lepo oblikovana postava ženske in kako moškega, je popolnoma drugačna. Obstajajo določene oblike vadbe, ki so bolj pisane na kožo ženskam, in obratno.

Za družine primernejša je kolesarska pot D2, ki deloma pelje po trasi nekdanje železnice in se začne na Jesenicah ter konča pri Belopeških jezerih na italijanski strani. FOTO: Uroš Hočevar 
Za družine primernejša je kolesarska pot D2, ki deloma pelje po trasi nekdanje železnice in se začne na Jesenicah ter konča pri Belopeških jezerih na italijanski strani. FOTO: Uroš Hočevar 

Tipična ženska vadba je denimo vodena skupinska, ki je hkrati tudi kardiovadba, katere cilj pri ženskah je izguba odvečne maščobe. Moški na drugi strani raje samostojno trenirajo v fitnesu ter z vajami razvijajo predvsem mišično moč in mišičevje. Trening za povečanje moči in za razvoj mišične mase pa zahteva manjšo količino (manj ponovitev) in večjo intenzivnost (večja bremena).

Pred odhodom

Če smo (električno) kolo pravkar pripeljali iz kleti, moramo pred prvo vožnjo v sezoni preveriti njegovo tehnično stanje. Ključno je, da preverimo delovanje zavor, krmila, pedalov, svetlobnih teles in tlak v pnevmatikah ter pregledamo njihovo površino – morda v njih tiči še žebelj z zadnje jesenske ture. Ne pozabimo očistiti in namazati verige ter preveriti njene napetosti. V nahrbtnik pospravimo dežno jakno in hlače, toplo oblačilo, zadostno količino tekočine in nekaj za pod zob. Ne pozabimo na kolesarsko čelado, čeprav zakonsko ni obvezna. Čeprav so sodobne kolesarske pnevmatike vzdržljivejše, imejmo pri sebi tlačilko in rezervno zračnico ter posebno orodje za snemanje plašča s platišč. Če je kolo pritrjeno z varnostnimi vijaki, ne pozabite s seboj vzeti tistega posebnega ključka za njihovo odvijanje. Za manjše luknje lahko poskrbimo tudi s posebnimi razpršili za krpanje pnevmatik. 

Slovenska Istra vabi

S kolesom se lahko odpravimo po stari cesti na morje, a pot vsekakor odsvetujemo kolesarskim začetnikom. Njim predlagamo, da kolo naložijo v avtomobil in se odpravijo z avtomobilom na Obalo – dobro izhodišče za sproščeno kolesarsko odkrivanje je Strunjan – in od tam nadaljujejo pot s kolesom. Kolesarski izlet po slovenski Istri lahko načrtujemo tudi s pomočjo interaktivnega zemljevida, ki ga najdemo na spletni strani lokalne turistične organizacije; na strani so na voljo tudi povezave do aplikacij za pametne telefone za brezskrben kolesarski izlet.

Večina nas zmotno misli, da so Golte na drugem koncu Slovenije. FOTO: Golte
Večina nas zmotno misli, da so Golte na drugem koncu Slovenije. FOTO: Golte

Najbolj znana urejena kolesarska pot na Obali je speljana po trasi nekdanje ozkotirne železnice Parenzana, ki v dolžino meri 130 kilometrov in povezuje italijanski Trst s hrvaškim Porečem. Med lažjimi etapami je gotovo ta med Strunjanom in Portorožem, ki vključuje 260 metrov višinske razlike in je dolga 13,8 kilometra. Ne pozabite vzeti s seboj luči, saj boste prevozili tudi najbolj znani predor na znameniti progi, 550-metrsko osvetljeno Valeto. 

Po Golteh s kolesom

Večina nas zmotno misli, da so Golte na drugem koncu Slovenije. Dejansko pa so od Ljubljane oddaljene podobno kot Kranjska Gora – v slabi uri vožnje smo že parkirali na spodnji postaji nihalke, ki je med drugim najdaljša pri nas. Vožnja do zgornje postaje, kjer je tudi vhod v hotel Golte, traja približno 8 minut in ponudi izjemne razglede na Savinjsko dolino. Še lepši razgledi proti Kamniško-Savinjskim Alpam in Karavankam se odprejo z vrha Medvedjak, kamor vas lahko zapelje tudi istoimenska sedežnica.

Po krajinskem parku Golte potekajo tudi številne kolesarske poti različnih zahtevnosti – v hotelu dobimo zemljevid štirih poti, za katere pa na Golteh priporočajo najem električnega kolesa, saj na poteh premagamo lepo število višinskih metrov. Na Golte se lahko podamo tudi po panoramski cesti, kjer nas bodo pričakali eni največjih vzponov na Slovenskem. Seveda pa to še zdaleč niso vse aktivnosti, ki nas čakajo tam.

Komentarji: