Makadamkanje po slovensko, gravel kolesarstvo v vrtincu
Vemo, da veste, ampak še enkrat več se bomo pohvalili, recimo, da tako želi vesolje: o grevel kolesih smo v Poletu in okolici zares in več pisali med prvimi pri nas, tako kot o ciklokrosu, kjer smo bili še malo bolj zgodnji ptiči.
Tam čez lužo na spletni strani CTS - Carmichael Training Systems - piše o makadamkanju tudi Chris Carmichael, ustanovitelj in glavni trener pri CTS.
Čeprav je pri nas še zanemarljivo malo tovrstnih tekmovanj, pa je samo vprašanje, kdaj se bodo razmahnila. Zagotovo takrat, ko ne bodo predolga, prezahtevna in prenevarna, pač pa primerna za širše kolesarske jate.
Kaj pravi Chris?
Očitno je veliko stvari, ki jih morate narediti, da bi bili uspešni na kolesarskih prireditvah na dolge razdalje. Učinkovito morate trenirati, vložiti v sestavljenko tako razdalje in ure, vključiti strukturo in napredek, spodbuditi svoj trening in si omogočiti ustrezno okrevanje. Toda ob predpostavki, da ste naredili vse to in ste prispeli na začetek dolge makadamkarske vožnje pripravljeni, je na voljo nekaj napak, ki se jim zagotovo želite izogniti, ko se sproži štartna pištola.
Vzdržljivostne kolesarske prireditve, vključno z dirkami na makadamu, ultra vzdržljivostnimi ali maratonskimi gorskimi kolesarskimi dirkami in cestnokolesarskimi gran fondi, so najbolj priljubljene oblike tekmovalnega kolesarstva v Združenih državah. Še vedno je na voljo veliko kriterijev, cestnih dirk in tekem na gorskih kolesih, vendar kolesarji, ki to počnejo, skočijo tudi na daljše vzdržljivostne dogodke – za zabavo, trening ali tekmovanje.
To se odraža v porazdelitvi dogodkov, ki jih navajajo športniki CTS. Po dolgih letih pripravljanja športnikov in podpiranja športnikov na dogodkih, tekmovanjih, kot so Unbound Gravel, SBT GRVL in Leadville 100, ter športnih dogodkih, vključno s Tour of Flanders in Paris-Roubaix, smo se naučili veliko lekcij o tem, kako obdržati športnike v igri in jih pripeljati do cilja.
»Ključno je izogibanje naslednjim napakam«, piše Chris Carmichael.
Napaka: posedanje na okrepnih postajah
Daljši, kot je dogodek, bolj oddaljena, kot je lokacija in/ali, slabše, kot je vreme, bolj vabljive postanejo okrepne postaje. Med SBT GRVL in Leadville 100 se ob prihodu na okrepno postajo v zadnji tretjini tekmovanja počutite, kot bi ponovno vstopili v civilizacijo. Na večini dolgih prireditvah verjetno kolesarite sami ali v majhni skupini in nekaj časa je vse tiho. Samota je lahko vaš prijatelj ali sovražnik, a v vsakem primeru se razbije, ko zavijete v glasno in hrupno okrepno postajo. Je praznična, v pomoč je, udobna, verjetno v senci. Preveč udobnosti škoduje. Ne usedite se, sicer ne boste šli naprej.
Kot trenerji CTS delamo na okrepnih postajah, naredimo vse, kar je v naši moči, da spodbudimo športnike, da ostanejo na svojih kolesih. Pozdravimo jih, ko vstopijo, jim prinesemo hrano ali njihovo vrečko, napolnimo plastenke in jih odpravimo na pot. Če športnik potrebuje več pomoči ali ima težave, ga vsekakor pripeljemo v šotor in poskrbimo zanj, ne glede na to, kako dolgo to traja. Toda to je anomalija in dejstvo je, da se verjetnost, da bo tekmovalec nadaljeval, zmanjšuje z vsako dodatno minuto, ki jo preživi na okrepni postaji.
Napaka: razmišljanje predaleč naprej
Med kolesarjenjem na dolge razdalje se boste počutili močne in polni energije, pa tudi počasni in nesrečni. Pomembno si je zapomniti, da noben občutek ne bo trajal dolgo. Zato bi morali uživati v trenutkih, ko se počutite dobro, in se spopasti s težavami, ko se ne. Športniki se znajdejo v velikih težavah, ko razmišljajo preveč vnaprej, namesto da bi se osredotočili na odločitve, ki so tik pred njimi.
Kot športnik nenehno uravnavate svoj napor tako, ocenjujete, kako se počutite zdaj, in predvidevate, pričakujete, kako se boste počutili pozneje.
Med kratkimi intervali in celo tekmovanji, ki trajajo do nekaj ur, so izkušeni športniki precej dobri pri natančnem napovedovanju, predvidevanju. Posledično pa postavljajo ambiciozne, a trajnostne korake in sprejemajo dobre odločitve glede oskrbe s hrano in hidracijo. Niti približno pa niso tako dobri pri napovedovanju, kako se bodo počutili več ur na cesti, na poti, saj več časa na progi poveča število spremenljivk, ki lahko vplivajo na uspešnost.
Ne priporočam, da ne posvečate pozornosti dejstvu, da imate pred sabo še veliko kilometrov in ur, priporočam pa, da ste še posebej pozorni na odločitve, ki jih morate sprejeti zdaj in v naslednjih 30 in 60 minutah ali do naslednje pomoči.
Ni vam treba poznati vseh odgovorov na vse izzive, ki so pred vami, saj ne veste, kaj vse bodo. Če ste porabili čas za pripravo na stisko in mentalno vadili svoje odzive na izzive, potem se soočite s težavami in odločitvami trenutka in verjemite, da boste imeli odgovore za prihodnje izzive.
Napaka: žrtvovanje vode zaradi teže prevoza
Ena največjih iger na srečo na koelsarskih tekmovanjih na dolge razdalje, je poskušanje zmanjšanja teže z zmanjšanjem količine vode, ki jo prenašate od postaje do postaje. Na številnih makadamskih in vzdržljivostnih gorskih kolesarskih dirkah so lahko vodni postanki oddaljeni 40- do 80 kilometrov in odvisno od terena, temperature in vetra lahko 80-kilometrski odsek traja 2 uri ali 5 ur.
Posledice nošenja dodatne plastenke ali nekaj kilogramov več v hidracijskem mehu, je veliko manjše od posledic, če zmanjka vode eno uro pred naslednjo postajo. Enako pravilo velja za prenašanje hrane, vendar je razmeroma enostavno prenašati več, kot dovolj hrane, ker je tovor majhen in lahek. Kar vodi do naslednje napake, ki se ji je treba izogniti.
Napaka: zapustitev okrepnih postaj brez samopreverjanja
Na okrepni postaji bi morali imeti svojo rutino, ki je preprosta in varna ter tako enostavna, da jo lahko izvajate v katerem koli stadiju telesne izčrpanosti. Morala bi biti samodejna, in potem, ko opravite z zbiranjem hrane, polnjenja plastenk ali meha za hidracijo in zamenjave opreme, bi moral biti zadnji korak pred odhodom iz postaje - samopreverjanje.
Prepričajte se, da imate vodo, hrano, orodje, tlačilko in vsa oblačila, za katera predvidevate, da jih boste potrebovali za naslednjo etapo. Če še nikoli niste imeli slabe izkušnje, ko ste zapustili postajo, imate srečo. Če pa ste jo imeli, se tolažite z dejstvom, da niste sami. Hitro samopreverjanje traja le nekaj sekund in vam lahko prihrani ure trpljenja.
Napaka: kot bi to ne bila vaša dirka
Se spomnite, kaj sem rekel o obdobjih, ko se počutite odlično, in obdobjih, ko se počutite grozno? No, ni nujno, da bo vaš sovpadal s prijateljevim ali tekmečevim počutjem. Določiti morate lastne procesne cilje.
Vaši procesni cilji lahko vključujejo vidike tempa, kot je ohranjanje izhodne moči in/ali zaznanega napora pod določeno ravnjo v prvi polovici tekmovanja. Sami določite, kaj je za vas uspeh na katerem koli dogodku ali tekmovanju, in ko ga definirate, je edini način, da ga dosežete, da vozite svojo dirko.
Ta seznam napak moram končati z nekaj zelo pomembnimi stvarmi, ki jih morate narediti. Zabavajte se. Bodite hvaležni za priložnost, da počnete, kar imate radi. Uživajte v skupnem druženju s prijatelji in sklepanju novih prijateljstev. Spodbujajte in podpirajte ljudi okoli sebe, še posebej, ko ste v enem od teh dobrih obdobij, oni pa niso. In dajte vse od sebe, saj tako počastite vse trdo delo in žrtve, ki so vas pripeljale do tega trenutka.
