Neozdravljiva bolezen srca
Mednje spada tudi srčno popuščanje, neozdravljiva bolezen srca, ki se lahko prikrade v naše življenje. Zdrav življenjski slog je podobno kot pri drugih boleznih srca in ožilja tudi tu preventivni ukrep.
Pri srčnem popuščanju bi lahko rekli, da imamo opraviti z utrujenim srcem, ki ni več sposobno prečrpati dovolj velike količine krvi skozi organizem za njegove presnovne potrebe.
Tako so organi slabo preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi. Resno je prizadeta tudi srčna mišica zaradi ishemije, to je motenega pretoka krvi skozi koronarno ožilje, ki je zoženo zaradi aterosklerotičnih oblog.
Srce se v takšnih primerih trudi vzdrževati normalen pretok krvi s pospešenim utripanjem, s povečanjem iztisa in povečanjem srčne mišice. To je za telo sicer dobro, za srce pa prav nič.
Klinična slika
Sčasoma začnejo ljudje kazati znake srčnega popuščanja, ki so najprej blagi, pozneje pa vse bolj intenzivni. Govorimo o simptomih, kot so zmanjšana telesna zmogljivost, pogostejše tiščanje na vodo ponoči, hitra zadihanost tudi ob malenkostnih naporih, kronični kašelj, ki se najpogosteje pojavlja med obremenitvami, otekanje nog, predvsem v gležnjih, in zadrževanje vode v trebušni votlini.
Sicer je to bolezensko stanje pogosto tako pri nas kot v svetu. Stroka ocenjuje, da se bo število bolnikov s srčnim popuščanjem v naslednjih dvajsetih letih celo podvojilo. V razvitih državah bolezen prizadene odstotek do dva prebivalstva oziroma deset odstotkov starejših od 70 let. Tudi v Sloveniji je danes od 20.000 do 40.000 bolnikov s srčnim popuščanjem. S staranjem prebivalstva pa se bo število takih bolnikov še povečalo.
Za bolezen kriv visok krvni tlak
Kateri pa so najpogostejši vzroki za nastanek srčnega popuščanja? Kardiologi na prvo mesto postavljajo povišan krvni tlak in ishemično srčno bolezen. Seveda pa to še zdaleč niso edini vzroki, mednje spadajo tudi druge srčne bolezni, kot so vnetje srčne mišice, okvara zaklopk in različna druga kronična obolenja: revmatska obolenja, sladkorna in/ali ledvična bolezen. Dejavnik tveganja pa so tudi vsem znane slabe razvade, kot so kajenje, čezmerno pitje alkoholnih pijač, uživanje mamil ...
Preventivni ukrepi
Podobno kot pri večini bolezni tudi pri srčnem popuščanju velja, da je zdrav življenjski slog tisti, ki pomaga preprečevati srčno popuščanje na eni strani in upočasnjevati slabšanje bolezni na drugi. Z zdravo in uravnoteženo prehrano – predvsem mediteranska dieta je tu priporočljiva – ter redno rekreacijo je namreč mogoče preprečiti čezmerno telesno težo, ki je pomemben pospeševalec aterosklerotične žilne bolezni, povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni.
Na seznamu preventivnih ukrepov najdemo še zdravo in zadostno spanje, obvladovanje stresa in tehnik sproščanja ter seveda opustitev slabih razvad, kot je kajenje. Zdrave navade, ki človeka veselijo in sprostijo, močno vplivajo na dobro počutje pa tudi zavirajo dejavnike, ki pospešujejo pojavljanje srčnega popuščanja ter posledično pešanje zdravja in slabšo kakovost življenja.
Ključno hitro odkritje
Zavedati se moramo, da srčno popuščanje ne pomeni le slabše kakovosti življenja, ampak lahko vodi v zaplete, med katerimi ni izključena niti odpoved srca. Po zaslugi novih dognanj v kardiologiji in medicini nasploh se je v zadnjih letih preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem bistveno izboljšalo. Kljub temu pa ostaja smrtnost še vedno zelo velika. Dejstvo je, da bolezen ni ozdravljiva, vendar je mogoče njeno napredovanje upočasniti z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja. Ob tem je ključno, da se terapija uvede takoj, ko je potrjena diagnoza.
Poslabšanje bolezni pri večini bolnikov zahteva tudi večkratno bolnišnično zdravljenje, kar dodatno slabša bolnikovo kakovost življenja.
Zato je poleg podaljšanja preživetja teh bolnikov eden glavnih ciljev medicine tudi zmanjšanje potreb po bolnišnični obravnavi bolnikov.
Sodobna obravnava
Za bolnike s srčnim popuščanjem je gotovo spodbudno to, da se je zdravljenje z zdravili v zadnjih letih posodobilo. Slovenski kardiologi imajo za medikamentozno obravnavo na voljo štiri skupine zdravil: neprilizinski zaviralci (ali ACEI/ARB, če bolniki neprilizinskih zaviralcev ne prenašajo), blokatorji beta receptorjev, mineralokortikoidni antagonisti in tako imenovani zaviralci SGLT2.
Zadnji so najnovejša pridobitev za zdravljenje srčnega popuščanja. Terapijo glede na potrebe posameznega bolnika po potrebi dopolnjujejo še z zdravili za odvajanje vode in proti aritmiji. Seveda pa na trg prihajajo vedno novejša zdravila, ki bodo omogočila še bolj individualno obravnavo teh bolnikov.
Poleg zdravil so bolnikom na voljo tudi različne sodobne naprave, na primer vsadni defibrilatorji. Pri tistih bolnikih, kjer opisano zdravljenje ne zadostuje in pri katerih ni jasnih zadržkov, se lahko zdravniki odločijo za napredne oblike zdravljenja srčnega popuščanja, to je zdravljenje z mehanskimi črpalkami oziroma s presaditvijo srca. Zapišimo, da takšno zdravljenje poteka v Sloveniji v okviru Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, UKC Ljubljana, indikacije pa potrjuje konzilij tega programa.
Dejavniki tveganja za srčno popuščanje
∙ Krvni tlak višji od 140/90 mm Hg.
∙ Zvišana vrednost holesterola, pri čemer je skupni holesterol večji od 5,0 mmol/l, LDL pa večji od 3 mmol/l.
∙ Sladkorna bolezen, ko glukoza v krvi presega 6,1 mmol/l na tešče.
∙ Kajenje, telesna nedejavnost in čezmerno uživanje alkohola.
∙ Bolezni srca v družini.
