O najpogostejši bolezni med Slovenci se premalo govori
Kostno-mišična obolenja (KMO) so velik javno zdravstveni problem, saj so najpogostejša okvara zdravja med prebivalci Slovenije.
Odpri galerijo
Najpogostejša z delom povezana obolenja so vzrok za več kot 15 odstotkov zdravstvenega absentizma, v 30 odstotkih pa so vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, daljšo od enega leta. FOTO: Jure Eržen/Delo
V to skupino obolenj uvrščamo bolezni kosti, sklepov, mišičja, perifernega živčevja in krvnega obtoka ter drugih tkiv, ki povzročajo bolečino in moteno gibljivost telesa.
Poleg funkcionalnih omejitev, ki zmanjšujejo sposobnost posameznika za opravljanje dela in drugih dejavnosti, lahko KMO prizadenejo tudi socialne funkcije in duševno zdravje ter s tem slabšajo kakovost življenja. Te bolezni so deloma posledica degenerativnih procesov, ki se v telesu dogajajo s staranjem, močno pa jih povezujemo s spremenjenim načinom življenja in dela, epidemijo debelosti in upadanjem telesne dejavnosti v populaciji.
KMO so tudi najpogostejša z delom povezana zdravstvena težava v razvitem svetu. Že desetletja so namreč glavni vzrok za bolniški dopust, dolgotrajno odsotnost z dela, delovno invalidnost in prezgodnje upokojevanje delavcev. Vključujejo okvare in bolezni kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi iz neposrednega okolja, v katerem se delo opravlja.
Pri večini KMO, povezanih z delom, gre za poškodbe, ki nastanejo zaradi ponavljajoče se izpostavljenosti dolgotrajnim biomehanskim obremenitvam. Naloge, ki vključujejo čezmeren fizični napor in uporabo sile, statično mišično delo, dolgotrajno prisilno držo telesa, ponavljajoče se gibe, izpostavljenost vibracijam in točkovne pritiske na telo, dolgoročno vodijo v strukturne in funkcionalne okvare lokomotornega aparata.
Tveganje za pojav z delom povezanih KMO dodatno povečujejo ergonomsko neprilagojeno delovno okolje in slaba skrb za lastno zdravje v kombinaciji z nezdravim življenjskim slogom. Vse več je dokazov, da imajo velik vpliv na njihov pojav psihosocialni in organizacijski dejavniki, zlasti če nastopijo sočasno s fizičnimi obremenitvami. Izvori psihosocialnega tveganja (PST) so številni, povezujemo jih z delom, zaposlenimi in delovno organizacijo.
Delavec občuti stres, kadar so zahteve njegovega dela večje od njegovih sposobnosti. Posameznik zlahka prenese kratkotrajno izpostavljenost pritiskom, ki jih doživlja kot pozitiven stres. Težave pa se pojavijo ob dolgotrajni izpostavljenosti stresu in drugim PST na delovnem mestu, ki jih spremlja fizično, psihično in socialno slabo počutje ali disfunkcije. Kar koli od naštetega je lahko pomemben sprožitveni dejavnik za pojav KMO, duševnih stresnih motenj (DSM) in drugih bolezni v delovno aktivni populaciji. Zaradi tega je začasna nezmožnost za delo, predvsem zaradi DSM, dober kazalnik za oceno razširjenosti PST pri delu v posameznih gospodarskih panogah in drugih dejavnostih.
KMO in z delom povezani PST so zaradi svojih razsežnosti velika obremenitev za zdravstveni sistem, zaradi finančnega in gospodarskega bremena pa tudi velik socialnoekonomski ter vsesplošni družbeni problem.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je bila opravljena analiza gibanja zdravstvenega absentizma zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO in DSM med letoma 2015–2019.
Analiza stanja kaže, da se pojavnost KMO in DSM iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti.
Najpogostejša z delom povezana obolenja so vzrok za več kot 15 odstotkov zdravstvenega absentizma, v 30 odstotkih pa so vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, daljšo od enega leta. Ta delež se je med letoma 2015 in 2019 v Sloveniji povečal za 43 odstotkov. Pojavnost KMO je bila v povprečju večja pri ženskah in najvišja med zaposlenimi v starostni skupini od 45 do 64 let.
Pomemben porast zdravstvenega absentizma smo registrirali tudi pri DSM, zaradi katerih se je delež izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v opazovanem obdobju povečal za 55 odstotkov. Pojavnost DSM je bila pri ženskah od 2,5- do 2,8-krat višja kot v moški populaciji, največ primerov pa smo obravnavali pri delavcih, starih od 45 do 64 let.
Zaradi opisane problematike se je izkazala potreba po vzpostavitvi celostnega interaktivnega orodja, usmerjenega v obvladovanje KMO in PST pri delu ter v zmanjševanje naraščajočih gospodarskih, socialnoekonomskih in družbenih posledic, ki izhajajo iz navedenega zdravstvenega tveganja.
V ta namen sta NIJZ in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) v sklopu projekta Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnega tveganja pri delu (v nadaljevanju PKMO), ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni skladi, izdelala spletno orodje PKMO. Vključuje nabor ukrepov in dejavnosti za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih KMO in PST na delovnem mestu, ki temeljijo na znanstveno podprtih dognanjih in načelih. Namenjeno je delavcem, delodajalcem, promotorjem zdravja, strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu ter drugi zainteresirani javnosti.
Spletno orodje PKMO je javno, brezplačno in do njega lahko dostopate s klikom na povezavo http://pkmo.si/. Zastavljeno je v obliki osnovnega e-priročnika in vsebinsko poglobljenega e-učbenika, za katerega je potrebna registracija. To lahko opravite kot delavec ali kot delodajalec. Navodila so objavljena na spletni strani.
V spletnem orodju PKMO boste našli naslednje vsebine:
– podrobne opise problematike z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnega tveganja
– ergonomske ukrepe na delovnem mestu
– kineziološke ukrepe na delovnem mestu in v prostem času
– dejavnosti za obvladovanje psihosocialnega tveganja pri delu.
Posebnost je vstopni vprašalnik Ugotovi in odpravi. Glede na odgovore delavec prejme individualizirano poročilo o svojem tveganju za KMO in DSM po starosti, spolu in tipu dela, ki ga opravlja. Še več, poročilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do poglavij spletnega orodja, ki so za delavčeve težave v tistem trenutku najbolj priporočljiva.
S tovrstnim ciljanim usmerjanjem do izobraževalnih vsebin z ukrepi za preprečevanje KMO in PST pri delu želimo doseči, da bo vsak prejel informacije, ki jih najbolj potrebuje.
V sklepnem delu e-učbenika so zbrana še priporočila delodajalcem. Pomembno je, da prepoznajo resnost KMO in PST v povezavi z delom in svojim zaposlenim omogočijo izvajanje in upoštevanje ustreznih ukrepov.
Sodelavci projekta PKMO želimo, da bi spletno orodje pripomoglo k zmanjšanju pojavnosti in preprečevanju posledic KMO in PST pri delu v delovno aktivni populaciji, predvsem pri zaposlenih, starejših od 45 let.
***
DOC. DR. DORJANA ZERBO ŠPORIN, FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU UNIVERZE NA PRIMORSKEM, in DR. TICIJANA PRIJON, DR. MED., VIŠJA ZDRAVNICA SPECIALISTKA, NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE
Poleg funkcionalnih omejitev, ki zmanjšujejo sposobnost posameznika za opravljanje dela in drugih dejavnosti, lahko KMO prizadenejo tudi socialne funkcije in duševno zdravje ter s tem slabšajo kakovost življenja. Te bolezni so deloma posledica degenerativnih procesov, ki se v telesu dogajajo s staranjem, močno pa jih povezujemo s spremenjenim načinom življenja in dela, epidemijo debelosti in upadanjem telesne dejavnosti v populaciji.
Delo naše vsakdanje
KMO so tudi najpogostejša z delom povezana zdravstvena težava v razvitem svetu. Že desetletja so namreč glavni vzrok za bolniški dopust, dolgotrajno odsotnost z dela, delovno invalidnost in prezgodnje upokojevanje delavcev. Vključujejo okvare in bolezni kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi iz neposrednega okolja, v katerem se delo opravlja.
Pri večini KMO, povezanih z delom, gre za poškodbe, ki nastanejo zaradi ponavljajoče se izpostavljenosti dolgotrajnim biomehanskim obremenitvam. Naloge, ki vključujejo čezmeren fizični napor in uporabo sile, statično mišično delo, dolgotrajno prisilno držo telesa, ponavljajoče se gibe, izpostavljenost vibracijam in točkovne pritiske na telo, dolgoročno vodijo v strukturne in funkcionalne okvare lokomotornega aparata.
Tveganje za pojav z delom povezanih KMO dodatno povečujejo ergonomsko neprilagojeno delovno okolje in slaba skrb za lastno zdravje v kombinaciji z nezdravim življenjskim slogom. Vse več je dokazov, da imajo velik vpliv na njihov pojav psihosocialni in organizacijski dejavniki, zlasti če nastopijo sočasno s fizičnimi obremenitvami. Izvori psihosocialnega tveganja (PST) so številni, povezujemo jih z delom, zaposlenimi in delovno organizacijo.
Delavec občuti stres, kadar so zahteve njegovega dela večje od njegovih sposobnosti. Posameznik zlahka prenese kratkotrajno izpostavljenost pritiskom, ki jih doživlja kot pozitiven stres. Težave pa se pojavijo ob dolgotrajni izpostavljenosti stresu in drugim PST na delovnem mestu, ki jih spremlja fizično, psihično in socialno slabo počutje ali disfunkcije. Kar koli od naštetega je lahko pomemben sprožitveni dejavnik za pojav KMO, duševnih stresnih motenj (DSM) in drugih bolezni v delovno aktivni populaciji. Zaradi tega je začasna nezmožnost za delo, predvsem zaradi DSM, dober kazalnik za oceno razširjenosti PST pri delu v posameznih gospodarskih panogah in drugih dejavnostih.
KMO in z delom povezani PST so zaradi svojih razsežnosti velika obremenitev za zdravstveni sistem, zaradi finančnega in gospodarskega bremena pa tudi velik socialnoekonomski ter vsesplošni družbeni problem.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je bila opravljena analiza gibanja zdravstvenega absentizma zaradi najpogostejših z delom povezanih KMO in DSM med letoma 2015–2019.
Analiza stanja kaže, da se pojavnost KMO in DSM iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti.
Pri večini KMO, povezanih z delom, gre za poškodbe, ki nastanejo zaradi ponavljajoče se izpostavljenosti dolgotrajnim biomehanskim obremenitvam. FOTO: Jure Eržen/Delo
Najpogostejša z delom povezana obolenja so vzrok za več kot 15 odstotkov zdravstvenega absentizma, v 30 odstotkih pa so vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, daljšo od enega leta. Ta delež se je med letoma 2015 in 2019 v Sloveniji povečal za 43 odstotkov. Pojavnost KMO je bila v povprečju večja pri ženskah in najvišja med zaposlenimi v starostni skupini od 45 do 64 let.
Pomemben porast zdravstvenega absentizma smo registrirali tudi pri DSM, zaradi katerih se je delež izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v opazovanem obdobju povečal za 55 odstotkov. Pojavnost DSM je bila pri ženskah od 2,5- do 2,8-krat višja kot v moški populaciji, največ primerov pa smo obravnavali pri delavcih, starih od 45 do 64 let.
Zaradi opisane problematike se je izkazala potreba po vzpostavitvi celostnega interaktivnega orodja, usmerjenega v obvladovanje KMO in PST pri delu ter v zmanjševanje naraščajočih gospodarskih, socialnoekonomskih in družbenih posledic, ki izhajajo iz navedenega zdravstvenega tveganja.
V ta namen sta NIJZ in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem (UP FVZ) v sklopu projekta Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnega tveganja pri delu (v nadaljevanju PKMO), ki ga financirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS ter Evropski socialni skladi, izdelala spletno orodje PKMO. Vključuje nabor ukrepov in dejavnosti za preprečevanje novih in obvladovanje obstoječih KMO in PST na delovnem mestu, ki temeljijo na znanstveno podprtih dognanjih in načelih. Namenjeno je delavcem, delodajalcem, promotorjem zdravja, strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu ter drugi zainteresirani javnosti.
Spletno orodje kot javno dobro
Spletno orodje PKMO je javno, brezplačno in do njega lahko dostopate s klikom na povezavo http://pkmo.si/. Zastavljeno je v obliki osnovnega e-priročnika in vsebinsko poglobljenega e-učbenika, za katerega je potrebna registracija. To lahko opravite kot delavec ali kot delodajalec. Navodila so objavljena na spletni strani.
V spletnem orodju PKMO boste našli naslednje vsebine:
– podrobne opise problematike z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnega tveganja
– ergonomske ukrepe na delovnem mestu
– kineziološke ukrepe na delovnem mestu in v prostem času
– dejavnosti za obvladovanje psihosocialnega tveganja pri delu.
Posebnost je vstopni vprašalnik Ugotovi in odpravi. Glede na odgovore delavec prejme individualizirano poročilo o svojem tveganju za KMO in DSM po starosti, spolu in tipu dela, ki ga opravlja. Še več, poročilo glede na prepoznano tveganje in morebitne že obstoječe težave vključuje povezave do poglavij spletnega orodja, ki so za delavčeve težave v tistem trenutku najbolj priporočljiva.
S tovrstnim ciljanim usmerjanjem do izobraževalnih vsebin z ukrepi za preprečevanje KMO in PST pri delu želimo doseči, da bo vsak prejel informacije, ki jih najbolj potrebuje.
V sklepnem delu e-učbenika so zbrana še priporočila delodajalcem. Pomembno je, da prepoznajo resnost KMO in PST v povezavi z delom in svojim zaposlenim omogočijo izvajanje in upoštevanje ustreznih ukrepov.
Sodelavci projekta PKMO želimo, da bi spletno orodje pripomoglo k zmanjšanju pojavnosti in preprečevanju posledic KMO in PST pri delu v delovno aktivni populaciji, predvsem pri zaposlenih, starejših od 45 let.
***
DOC. DR. DORJANA ZERBO ŠPORIN, FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU UNIVERZE NA PRIMORSKEM, in DR. TICIJANA PRIJON, DR. MED., VIŠJA ZDRAVNICA SPECIALISTKA, NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE
