Povišan krvni pritisk – nevarni sopotnik sodobnega življenja
Ponekod je diagnozo mogoče postaviti kar vsakemu tretjemu prebivalcu nad dvajsetim letom. Kot vse kaže, ga ne moremo trajno pozdraviti, lahko pa ga preprečimo.
O povišanem krvnem tlaku govorimo, ko se pritisk v arterijah, žilah, ki vodijo kri od srca proti organom, poviša nad 140/80 mm Hg. V resnici je meja postavljena umetno in veliko raziskav je potrdilo, da se tveganje zapletov, ki jih povzroča višji pritisk, denimo možgansko kap, srčni infarkt, aterosklerozo in kronično ledvično bolezen, povečuje z naraščanjem krvnega pritiska že od vrednosti okoli 120/80 mm Hg navzgor.
Za vsakih 20 mm Hg povišanja se verjetnost smrti zaradi srčne ali možganske kapi podvoji. Ločimo esencialno ali primarno arterijsko hipertenzijo in sekundarno arterijsko hipertenzijo. Prva je bistveno pogostejša in se pojavi v 90–95 odstotkih. O njej govorimo, kadar ni nobene bolezni, ki bi povišanje krvnega tlaka povzročila. Pri drugi vrsti povišanje pritiska povzroči druga bolezen, na primer bolezen ledvic, zoženje nekaterih žil ali tumorji žlez, ki sproščajo hormone.
Zanimivo je, da je v ZDA povišan pritisk pogostejši pri temnopoltih. V Afriki, od koder izvirajo, pa je v območjih, kjer še živijo po starem, prava redkost. Ni mogoče, da bi se dedni material v nekaj stoletjih tako spremenil, le v drugačnem okolju živijo. Naš življenjski slog nam očitno ponuja ugodne razmere za razvoj povišanega krvnega pritiska.
O genetiki
Genetska nagnjenost k povišanemu krvnemu pritisku še ne pomeni, da bomo zboleli. Primarna arterijska hipertenzija ima močno dedno povezavo. V velikih študijah so ugotovili, da je 30–60 odstotkov primerov povezanih s kombinacijo genov, ki jih človek podeduje od staršev. A vendar genetska nagnjenost še ne pomeni, da bo zbolel. V zadnjem desetletju se je izkazalo, da na to, kaj bo genetska zasnova v telesu povzročila, bistveno vpliva življenjski slog posameznika.
Nova veja genetike, imenovana epigenetika, je razkrila, da okolje pomembno vpliva na pojav povišanega pritiska tudi pri genetski nagnjenosti k povišanemu pritisku. Največ raziskav je na področju prehrane, kjer ugotavljajo izrazito povezavo med vnosom soli (natrija) in povečano izraženostjo določenih genov, odgovornih za povišan pritisk. Podobno se je izkazalo za negativni psihološki stres, ki prav tako lahko aktivira gene, pomembne za razvoj povišanega krvnega pritiska.
Zdravljenje je kompleksno delo
Umetnost zdravljenja je najti ravnotežje med farmakološko terapijo in spremembo življenjskega sloga. Terapija z zdravili je tradicionalno glavni način zdravljenja povišanega pritiska, čeprav gre za simptomatsko zdravljenje in je mnogo dokazov za učinkovitost ukrepov na področju življenjskega sloga, ki lahko delujejo vzročno. Odločitev o vrsti in agresivnosti zdravljenja povišanega krvnega pritiska je odvisna od višine krvnega tlaka, ocene ogroženosti za bolezni srca in ožilja ter morebitnih okvar, ki jih pritisk povzroči na občutljivih organih. Laik zato sam zelo težko presodi, kateri so najboljši ukrepi; posvet s strokovnjakom, ki dobro pozna arterijsko hipertenzijo in lahko oceni posameznikovo tveganje, je nujen.
Sprememba življenjskega sloga je temelj zdravljenja po vseh svetovnih smernicah, a je v praksi omejeno učinkovita, ker nasvet strokovnjaka običajno ni dovolj za trajne spremembe. Večinoma se zato zdravniki v prezasedenih ambulantah (pre)hitro odločijo za zdravljenje z zdravili in se zaradi veliko potrebnega truda in časa premalo posvečajo življenjskemu slogu. Na voljo je mnogo vrst zdravil, ki jih zdravnik izbere glede na starost, spremljajoče bolezni in druge posameznikove značilnosti.
Zanje je značilno, da po različnih mehanizmih znižujejo trenutni krvni tlak in s tem zmanjšujejo škodo, ki jo povzroča na ožilju in drugih organih, če jih človek redno jemlje. Kot vsa zdravila imajo tudi ta za zniževanje pritiska stranske učinke, ki so lahko za marsikoga moteči. Glavna prednost ukrepov življenjskega sloga je tako imenovani sinergistični učinek. To pomeni, da je učinek, če kombiniramo več ukrepov, na zdravje večji, kot bi pričakovali. Poleg tega ena sprememba, na primer prehrana, lahko vpliva na več dejavnikov tveganja skupaj. Zmanjša telesno težo, obseg trebuha, zniža holesterol in krvni pritisk, česar eno zdravilo ne zmore.
Osnovne spremembe v življenjskem slogu, pomembne za znižanje pritiska, so:
– Izguba čezmerne telesne teže. Raziskave kažejo, da se pri izgubi 10 kilogramov odvečne teže krvni pritisk zniža za 5–20 mm Hg.
– Omejitev pitja alkoholnih pijač. Omejitev na največ 30 g etanola dnevno pri moških in največ 15 g pri ženskah lahko zniža krvni pritisk za 2–4 mm Hg.
– Omejitev soli v prehrani. Zmanjšanje uživanja soli na 2,4 g natrija ali 6 g soli zniža krvni tlak za 2–8 mm Hg.
– Zadosten dnevni vnos kalija. Pomembna vira sta predvsem sveža zelenjava in sadje.
– Zadosten vnos kalcija in magnezija.
– Opustitev kajenja.
– Povečanje telesne aktivnosti. Telesna aktivnost vsaj 30 minut večino dni v tednu zniža krvni tlak za 4–9 mm Hg.
Zmanjšanje negativnega stresa
Ali z drugimi besedami in enako vsebino: boljše spoprijemanje s stresom. Morda kdo meni, da so te vrednosti prenizke in da je trud za znižanje pritiska za 10 mm Hg prevelik. A raziskave kažejo, da se na ravni populacije za znižanje pritiska za 2 mm Hg zniža pojavnost možganske kapi za 15 odstotkov in srčnih infarktov za šest odstotkov, kar je presenetljivo veliko. Ukrepi življenjskega sloga imajo pomembnejši vpliv pri visoko normalnem krvnem tlaku ali prehipertenziji (120–139/80–89 mm Hg) in arterijski hipertenziji prve stopnje (140–159/90–99 mm Hg) kot pri višjih krvnih tlakih, čeprav so tudi tam pomembni.
Zdravljenje zaradi slabe motiviranosti je težavno
Skrb vzbujajoče je, da je kljub izrednemu napredku v razumevanju in zdravljenju arterijska hipertenzija pri večini ljudi s postavljeno diagnozo slabo urejena. Vzrokov je več. Eden izmed glavnih je, da povišanega pritiska običajno ne čutimo razen pri nenadnih povišanjih, ko se lahko pojavijo nekateri znaki in simptomi, kot so glavobol, krvavitev iz nosu, vrtoglavica in podobno. In če človek nima težav, tudi ni motiviran za zdravljenje. Na počasno, večletno poviševanje tlaka se privadi.
V celotni populaciji se ga ne zaveda polovica ljudi. V ambulantah neredko srečamo ljudi z zelo visokim krvnim tlakom, ki so presenečeni, ko vidijo višino pritiska. Pogosto tako hipertoniki ne jemljejo predpisanih zdravil in ne upoštevajo priporočil zdravega življenjskega sloga, ker v tistem trenutku ne vpliva na kakovost njihovega življenja, nevarni zapleti pa se zdijo še preveč oddaljeni. Človek začne resno razmišljati o spremembah šele pri hudih težavah, ki jih povzroči na primer srčna ali možganska kap. Posebni, posamezniku prilagojeni motivacijski pristopi lahko bistveno pripomorejo k boljšemu zdravljenju.
Ne moremo pozdraviti, lahko pa preprečimo
Povišanega krvnega pritiska, kot vse kaže, ne moremo trajno pozdraviti. Vedno bolj se zdi, da spremembe, ki jih slaba prehrana, pomanjkanje gibanja, negativni stres in drugi dejavniki v kombinaciji z genetsko nagnjenostjo z leti povzročijo, ne moremo več popolnoma popraviti ne z življenjskim slogom ne z zdravili. Lahko jih samo blažimo in tako preprečimo prezgoden pojav zapletov. Po drugi strani pa nam prav to nalaga odgovornost do prihodnjih rodov. Moramo jim dati zgled z našim načinom prehranjevanja, gibanja in preživljanja časa ter jim tako omogočiti življenje brez povišanega krvnega pritiska in povezanih bolezni.
