Volčja lakota po rastlinskem »mesu«

Rastlinsko meso in veganski izdelki že dolgo niso več na robu družbe in niti zgolj prehrana čudakov. Pravzaprav analitiki pravijo, da se splača vlagati v prehrano zgolj rastlinskega izvora, saj prihaja veganstvo v mainstrem. Tudi slovensko podjetje Amaze, ki ponuja rastlinsko meso, je na tem vlaku.
Fotografija: Veganski hamburger. Reuters
Odpri galerijo
Veganski hamburger. Reuters

Nekoč je bila veganska hrana večinoma povezana z anarhističnimi punkerji in ljubečimi hipiji, ki so živeli na »metanskih dietah« in grizljali zelen­javo in stročnice. Nekaj deset­letij pozneje je marsikaj drugače. Samo pomislite na vse videoposnetke na facebooku, kaj vse lahko naredite iz cvetače in druge zelenjave. Rastline očitno zmorejo vse, kar zmore meso. Tudi »krvavijo« lahko.



Raziskovalno podjetje Packaged Facts je ugotovilo, da naj bi rastlinske alternative mleku v treh letih predstavljale 40 odstotkov skupne količine mlečnih nadomestkov v primerjavi s samo 25 odstotki v letu 2016. Podjetje predvideva, da se bodo pojavile nove vrste »mleka«, tudi iz ječmena, konoplje, graha in lanu. Po posameznih kategorijah veganskih izdelkov raste prodaja rastlinskega mleka, medtem ko se prodaja veganskega sira zmanjšuje.

Čeprav se veganska ponudba za zdaj pojavlja sramežljivo kakor prve blede zvezde na nebu, bo v ne tako oddaljeni prihodnosti kakor Orion. Samo v ZDA je leta 2017 prodaja izdelkov na rastlinski osnovi poskočila za 8,1 odstotka in tako presegla vrednost 3,1 milijarde dolarjev, je ugotovila raziskava podjetja Nielsen, ki sta jo naročila Zveza za rastlinsko hrano (PBFA) in Good Food Institute. »Rastlinska hrana je gonilo rasti in znatno prehiteva rast skupne prodaje živil,« je ob predstavitvi raziskave dejala Julie Emmett, višja direktorica PBFA. »Zdaj smo na vrhuncu hitrega širjenja rastlinske hrane, zato je za trgovce ključnega pomena, da se odzivajo na to povpraševanje, poskrbijo za raznoliko ponudbo in povečajo prostor na policah, namenjenih veganskim izdelkom.«

Veganski supermarket na Dunaju. Reuters
Veganski supermarket na Dunaju. Reuters


Onkraj mesa

Pravo mrzlico je na trgih zanetila družba Beyond Meat, še posebno pa je opozorila nase, ko je začela kotirati na borzi in so cene njenih delnic poletele v nebo. Družba, ki obstaja od leta 2009, je leta 2013 v supermarkete poslala izdelke, ki spominjajo na piščančje meso, čeprav so v celoti rastlinskega izvora. S svojo zgodbo o prihajajoči brezmesni revoluciji na razvitih trgih so prepričali mnoge investitorje, med njimi tudi Billa Gatesa, leta 2016 pa je vanjo investiralo tudi podjetje Tyson Foods, drugi največji predelovalec in trgovec z govedino, svinjino in piščanč­jim mesom na svetu.



Čeprav so se takrat nekateri spraševali, kaj pravzaprav počne mesni predelovalec v družbi z izdelki rastlinskega izvora, pa je ta poteza seveda povsem smiselna. Kako velik tržni delež bodo ponudniki mesnih nadomestkov odgriznili tradicionalni mesnopredelovalni industriji, je težko napovedati, a vsekakor so vedno bolj opazen tekmec. Družbi, kot je Tyson Foods, bi se lahko grdo maščevalo, če bi jih ignorirala.

A večino pozornosti so pri Beyond Meat pritegnili potem, ko so začeli postopek za prvo javno prodajo delnic (IPO).

Investitorji so držali pesti in upali na dober odziv trga. No, ne ravno vsi. Prej omenjeni Tyson Foods je namreč tik pred ponudbo delnic na trgu izstopil iz svoje naložbe v Beyond Meat, razlogov za to niso javno navajali in komentirali. In če je večina investitorjev ob uspešno izvedenem IPO odpirala šampanjce, se je najbolj nori del zgodbe šele začenjal. V nasprotju z drugimi družbami, ki so letos izvedle IPO (kot sta Lyft in Uber) in po začetku kotacije ni bilo več pretiranega apetita investitorjev po njihovih delnicah, je delnica Beyond Meat podirala rekord za rekordom, kupci so kar tekmovali, kdo bo ponudil več, in cena je rasla. Cena delnice v prvi javni ponudbi je bila 25 dolarjev, prvi posel na prvi trgovalni dan pa se je sklenil pri 46 dolarjih. Zaključna cena prvega trgovalnega dne je bila že 65,75 dolarja, več kot 160 odstotkov na ceno v IPO. In dogajanje v naslednjih dneh in tednih je bilo samo še bolj živahno. Cena na borzi je hitro presegla 200 odstotkov tiste iz IPO, nato 300, 400 … in celo 900 odstotkov!

Zelenjavna jed. Shutterstock
Zelenjavna jed. Shutterstock


Jasno je seveda, da trenutno poslovanje družbe Beyond Meat takšne cene delnice ne upravičuje in da povpraševanje po njenih izdelkih (še) ni takšno, kot bi po teh številkah morda sklepali. A dejstvo je, da ceno njene delnice poganjajo predvsem pričakovanja. Mesni nadomestki so kategorija, ki si šele ustvarja prostor pod soncem. Mnogi analitiki menijo, da je bilo navdušenje na borzi pretirano in da bi morala biti rast obsega poslovanja in dobičkonosnosti Beyond Meat res astronomska, da bi bilo takšno vrednotenje smiselno. A ker gre predvsem za boj med različnimi dolgoročnimi pričakovanji, na katere močno vpliva vsak dogodek, povezan s tem segmentom, ni nenavadno, da so nihanja cene delnic enormna. Pogled na graf je videti kot proga za vlakec smrti in verjetno se tudi nekateri delničarji počutijo kot potniki na njem. Po vrednosti nad 230 dolarji za delnico je namreč sledil padec in trenutno se cena giblje okrog 150 dolarjev.


Ob takšni nori vožnji se mnogi sprašujejo, kako so pri Tyson Foods zadovoljni z odločitvijo, da izstopijo iz naložbe tik pred IPO. Izjav na to temo sicer niso dajali, so pa pred kratkim napovedali, da v ta segment vstopajo tudi sami. Najverjetneje ne gre za odločitev, ki bi jo sprejeli v preteklih mesecih, in v njej verjetno lahko iščemo tudi razlog za izstop iz Beyond Meat. Izbira trenutka za ta korak sicer ni bila najboljša, a morda bo čas pokazal, da jim bo takšna pot na koncu prinesla večji izplen. (Delnica družbe Beyond Meat je na dan, ko so pri Tyson Foods oznanili svojo odločitev, padla za nekaj več kot štiri odstotke.) Prav to je eno od tveganj za Beyond Meat – ne le da kategorija morda ne bo dosegla tako visokega deleža, kot si nekateri obetajo, ampak da vse smetane vendarle ne bodo pobrali zgolj tisti, ki so trenutno v tem segmentu najbolj izpostavljeni. Vanj namreč vstopajo vedno novi tekmeci (eden med njimi je Neat Burger, v katerega je investiral tudi dirkač formule 1 Lewis Hamilton), predvsem pa je ob rasti vse bolj zanimiv za mesnopredelovalna podjetja, ki imajo proizvodno, predelovalno, logistično in trgovsko mrežo že dodobra izdelano.

Preberite drugi del članka TU: Slovensko rastlinsko meso Amaze


 

Komentarji: