Rins se je uštel, a vnovič ugnal legendo

Silverstone – Kot na domačem dvorišču so se počutili španski asi na VN Velike Britanije in tako kot maja v Jerezu osvojili prva tri mesta v razredu motogp. Na zmagovalnem odru se je zvrstila ista trojica, a s pomembno razliko. Na najvišjo stopničko se je povzpel Alex Rins, ki je v slogu Andree Doviziosa prehitel Marca Marqueza tik pred ciljno črto in zmagal s 13 tisočinkami prednosti, tretje mesto pa je pripadlo Mavericku Viñalesu.

Dirkališče v Silverstonu je ostalo eno najbolj negotovih prizorišč SP, saj je v zadnjih šestih sezonah dalo prav toliko zmagovalcev v kraljevskem razredu. Po Jorgeju Lorenzu, ki je bil najhitrejši leta 2013, Marquezu, Valentinu Rossiju, Viñalesu in Doviziosu je prišel na vrsto še najmanj slavni član kroga junakov. Rins je dosegel v svoji tretji sezoni v konkurenci motogp šele drugo zmago (letos je v ZDA izkoristil Marquezov padec) ter s prebojem na tretje mesto v SP potrdil, da pri 23 letih dozoreva in postaja vse bolj konstanten. Poleg dveh prvih mest in drugega iz Jereza je še štirikrat zasedel četrto mesto in enkrat peto, tako da je prepolovil zaostanek za Doviziosom na 23 točk.


 

Prvič napadel prezgodaj

»Brez besed sem, ne morem verjeti, da mi je uspelo. Še drugič sem prišel do zmage tik pred legendo; v ZDA sem ugnal Rossija, danes Marqueza. Večkrat sem bil na robu večje napake, med drugim sem se uštel in že dva kroga pred koncem na vso moč napadel Marca, saj sem mislil, da sva tik pred ciljem. Kljub vsemu sem ohranil gume v dobrem stanju in se s pomisleki lotil zadnjega kroga, saj sem pričakoval, da bo Marquez veliko hitrejši. Začuda pa sem ga dohitel in v zadnjih metrih tudi prehitel,« je po zmagi poudaril Rins, ki je lani zasedel peto mesto v končni razpredelnici motogp, leto poprej pa je bil šele 15. V tej sezoni navdušuje Suzukijeve šefe, nevajene tako visokih uvrstitev. Pred Rinsom je zadnjo moštveno zmago v razredu motogp dosegel Viñales leta 2016, prav tako v Silverstonu, pred njim pa Avstralec Chris Vermeulen v Le Mansu daljnega leta 2007.

Marquezu, ki se ob odstopu v Austinu še ni uvrstil slabše od drugega mesta, je šla na roke nezgoda že v drugem zavoju uvodnega kroga. Pri njej je najprej padel Fabio Quartararo, nato pa prek njega še Dovizioso, ki je potegnil krajši konec. Njegov ducati se je namreč vnel, sam pa je poletel na asfalt v velikem loku in na nosilih so ga morali odnesti v bližnjo ambulanto z močno razbolelim kolkom in začasno izgubo spomina. »Ni prijetno izgubiti v finišu, toda občutki so veliko prijetnejši ob pogledu na +78,« se je opogumljal Marquez. Pred najbližjim zasledovalcem ima že 78 točk naskoka, zato po drugem zaporednem porazu v infarktnem zaključku ni deloval razočarano. Globoko v sebi pa se je seveda zavedal, da tako kot pred dvema tednoma v Avstriji ni docela unovčil prvega štartnega izhodišča in vodstva do zadnjih metrov ter da v očeh izzivalcev izgublja sloves nedotakljivega šampiona.