Slaba precepljenost povzroča težave, Bach kljub kritikam v Hirošimo

Japonske oblasti so uvedle stroga pravila za vstop v državo vsem udeležencem olimpijskih iger v Tokiu.
Fotografija: Pogled na lokalno tokijsko nakupovalno ulico nekaj dni pred začetkom olimpijade. FOTO: Kim Kyung-hoon/Reuters
Odpri galerijo
Pogled na lokalno tokijsko nakupovalno ulico nekaj dni pred začetkom olimpijade. FOTO: Kim Kyung-hoon/Reuters

V Deželi vzhajajočega sonca vlada velik strah pred novim povečanjem števila okuženih s koronavirusom, a velik del krivde za slabe pogoje za vse udeležence si zaradi slabe precepljenosti tamkajšnja oblast lahko pripiše sama. Japonska, ki ima eno najstarejših populacij na svetu in izredno gostoto naseljenosti v mestih, ki je predpogoj za hitro širjenje virusa, ni uspela izpeljati učinkovitega cepljenja prebivalstva. Vsega deset dni pred začetkom iger je precepljenih le 18 odstotkov prebivalcev.

Oblasti na lokalni in državni ravni so se tik pred zdajci dogovorile, da bodo igre vendarle potekale brez gledalcev, konec tedna so v Tokiu vnovič razglasili tudi izredne razmere. Vsekakor pa to ne more biti povezano le s številom okužb v državi. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija Apa, so v preteklem tednu na Japonskem na dan našteli skoraj 2000 okužb, kar pa za državo z več kot 125 milijoni prebivalcev nikakor niso dramatični podatki. Res pa je, da število okužb v zadnjih 14 dneh narašča.

Glavna težava je precepljenost, saj je več kot 80 odstotkov prebivalstva še vedno nezaščitenega in ob hitrem širjenju epidemije vnovič obstaja tveganje preobremenitve zdravstvenega sistema. Kritiki oblasti celo trdijo, da japonske oblasti tudi leto in pol po izbruhu epidemije nimajo izdelanih učinkovitih načrtov za zaščito državljanov, še slabše pa so pri prepričevanju ljudi o obveznem cepljenju.
 

Razlike med teorijo in prakso ter vprašljiv nadzor


Izredne razmere v Tokiu sicer niso enake popolnemu zaprtju, kot ga poznamo v Evropi. Restavracije imajo zdaj skrajšan delovni čas, prepovedane so številne dejavnosti, kot denimo petje karaok in politiki ljudi pozivajo, naj po nepotrebnem ne zapuščajo doma. Vprašanje pa je, kako se te zahteve izpolnjujejo v praksi in kako oster je nadzor.

Ministrski predsednik Jošihide Suga se zaveda, da položaj še ni dramatičen, zato je razglasitev izrednega stanja označil kot preventivni ukrep: »Moramo storiti korake v pravo smer, da preprečimo širitev okužb na celo državo. V vidu moramo imeti tudi vse različice sevov, ki se pojavljajo.«

Tudi Evropa Japonske trenutno ni uvrstila na seznam rizičnih držav in vrnitev iz te države ob dokazanem cepljenju, pravočasnem testiranju, ali prebolelosti covida-19, je neproblematična, kar je dodatno potrdilo, da težava Japonskem ni razširjenost okužb s koronavirusom, ampak gre razloge za stroge ukrepe iskati predvsem v japonski politiki do cepljenja.

Drugače je v obratni smeri, saj so so pogoji za vstop v Deželo vzhajajočega sonca zelo strogi, 14-dnevna karantena je obvezna, za udeležence iger pa to pomeni 14-dnevna karantena v takoimenovanem olimpijskem mehurčku.
 

Bach bo kljub protestom obiskal Hirošimo


Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomas Bach bo kljub protestom pred olimpijskimi igrami v Tokiu obiskal Hirošimo. V petek bo na dan olimpijskega miru obiskal spominski park v Hirošimi, so sporočili z Moka.

Hirošima je eno od dveh japonskih mest, na katera so Američani ob koncu druge svetovne vojne 6. avgusta 1945 odvrgli atomsko bombo. Skupina meščanov pa zdaj Bachu pred načrtovanim obiskom spominskega parka očita, da zlorablja vlogo Hirošime kot ambasadorja svetovnega miru, zato so vlado pozvali, naj odpovedo načrtovani obisk.

Peticijo proti obisku Bacha je na spletu podpisalo več kot 50.000 ljudi, a v Moku vztrajajo, da bo Bach obiskal spominski park, ki je posvečen posledicam uporabe atomske bombe. Spremljali ga bodo tudi vodili v organizacijskem komiteju iger iz Tokia.
Isti dan bo predsednik koordinacijske komisije Moka John Coates obiskal Nagasaki, drugo mesto, ki so ga z atomsko bombo bombardirali Američani in obiskal tamkajšnji muzej in spominsko dvorano.

V atomskem napadu na Hirošimo lta 1945 je od 350.000 prebivalcev mesta v eksploziji bombe neposredno življenje izgubilo najmanj 70.000 ljudi, število žrtev pa se je do decembra povečalo na 145.000. Kmalu po napadu z atomsko bombama, Nagasaki so Amdričani napadli tri dni prej, se je Japonska predala in druge svetovne vojne je bilo konec.

Preberite še:

Komentarji: