Ne na seznamu, napadalec bi moral biti na igrišču
Olimpijo lahko po porazu z 0:1 v prvi tekmi 1. kola kvalifikacij za ligo prvakov proti Qarabagu v sredo v Bakuju reši zgolj čudež
Odpri galerijo
Dokler je imel moči, je bil Rok Kronaveter eden od najboljših Olimpijinih igralcev. Foto Mavric Pivk/Delo
Olimpija se lahko že po prvi kvalifikacijski tekmi za ligo prvakov pripravlja za prvo tekmo 2. kola kvalifikacij za evropsko ligo proti valižanskemu prvaku Crusaders. Ta je že v prvi tekmi izgubil z Ludogorcem z 0:7. Poraz s Qarabagom v Stožicah z 0:1 ni bil zaslužen, a prenovljena podoba, s katero je Olimpija vstopila v novo sezono, je bila vse prej kot obetavna. V sredo v Bakuju bodo njene možnosti za senzacionalen zasuk proti azerbajdžanskemu prvaku minimalne.
Od kod je črpal optimizem novi trener Ilija Stolica, ve samo on. Od želenega gola je bila Olimpija oddaljena prav toliko, kot je Ljubljana od Bakuja. Gostujočemu vratarju Brazilcu Wagnerju ni bilo trebe resneje posredovati niti enkrat. Če bi Issah Abass v prvem polčasu neoviran streljal v vrata, namesto med navijače, in bi Daniel Avramovski darilo tekmečevega branilca izkoristil z natančno podajo ...
»Zaslužili smo si več,« je bil prepričan Stolica. Sreče Olimpija res ni imela, nekaj smole v taktični igri za 0:0 pač. A srečo je treba izzvati, Stolica je ni in si je za svoje poteze (med njimi tudi menjavi Stefana Savića in Roka Kronavetra) takoj zaslužil žvižge navijačev.
Začetna enajsterica z novinci na čelu, za katere se ne ve, po katerih nogometnih merilih so si jo zaslužili (da je imel Marko Putičanin prednost pred Danijelom Miškićem, Daniel Avramovski pred Nikom Kapunom, Marko Gajić pred Leo Ejupom, Macky Bagnack pa na desnem branilskem položaju sploh nima tekmeca), je bila le ena od številnih ponesrečenih potez neizkušenega trenerja, ki mu ni pomagalo niti priznanje o napaki, da na seznam (!?) igralcev za 1. kolo kvalifikacij ni uvrstil Andreja Vombergarja. Morda se je napačno izrazil, ampak Vombergar (in ne palček Abass) ali katerikoli drug postavni napadalec s sposobnostjo igre z glavo in prerivanja z obrambnimi tekmeci, ki ga Olimpija še nima, bi moral biti obvezno v enajsterici, in ne na seznamu.
Nazadnje, vsi polfinalist SP so imeli v konici svojega »hrusta« (Hrvaška Maria Mandžukića, Anglija Harryja Kana, Francija Oliviera Girouda, Belgija Romela Lukakuja), kdor ga ni imel (Brazilija), je plačal davek. Plačala ga bo bržkone tudi Olimpija v prvem evropskem dvoboju v tej sezoni. Pri tem bi lahko bil tudi poškodovani kapetan Branko Ilić, zaradi katerega naj bi izpadel Vombergar, bolj odgovoren.
Qarabag je bil vse prej kot nepremagljiv v prvi tekmi. Občutek je bil, da se je na poti iz Avstrije v domovino ustavil v Stožicah, da bi se osvežil in označil še en križec pri evropskih prizoriščih, na katerih je pustil svoje sledi. Podcenil je Olimpijo, ki takšna, kot je (spet prepozna v oblikovanju moštva za novo sezono), in s tretjeligaškimi selektorji tudi ni imela nikogar z vedenjem ali znanjem. Solze po odhodu Igorja Bišćana marsikomu že tečejo in prav je. Hrvat, ki se je prav tako opekel na prvi evropski oviri, je, če ne drugega, imel podobo resnega, profesionalnega strokovnjaka, ki ve, kaj hoče. Stolica je zanj vajenec in s tem se bodo morali sprijazniti tudi navijači. Prav tako s tem, da s tremi, štirimi treningi ne bo mogoče odkriti čudežne formule do srede.
Olimpijina sreča v nesreči je nov kvalifikacijski sistem. Valižani so celo premagljivi, kar pomeni, da bi Olimpija z uvrstitvijo v 3. kolo kvalifikacij za evropsko ligo od denarnih nagrad zaslužila 820.000 evrov – 1. kolo 280.000 €, 2. kolo 260.000, 3. kolo 280.000 €.
Od kod je črpal optimizem novi trener Ilija Stolica, ve samo on. Od želenega gola je bila Olimpija oddaljena prav toliko, kot je Ljubljana od Bakuja. Gostujočemu vratarju Brazilcu Wagnerju ni bilo trebe resneje posredovati niti enkrat. Če bi Issah Abass v prvem polčasu neoviran streljal v vrata, namesto med navijače, in bi Daniel Avramovski darilo tekmečevega branilca izkoristil z natančno podajo ...
»Zaslužili smo si več,« je bil prepričan Stolica. Sreče Olimpija res ni imela, nekaj smole v taktični igri za 0:0 pač. A srečo je treba izzvati, Stolica je ni in si je za svoje poteze (med njimi tudi menjavi Stefana Savića in Roka Kronavetra) takoj zaslužil žvižge navijačev.
Polfinalisti SP s hrusti, Olimpija s palčkom
Začetna enajsterica z novinci na čelu, za katere se ne ve, po katerih nogometnih merilih so si jo zaslužili (da je imel Marko Putičanin prednost pred Danijelom Miškićem, Daniel Avramovski pred Nikom Kapunom, Marko Gajić pred Leo Ejupom, Macky Bagnack pa na desnem branilskem položaju sploh nima tekmeca), je bila le ena od številnih ponesrečenih potez neizkušenega trenerja, ki mu ni pomagalo niti priznanje o napaki, da na seznam (!?) igralcev za 1. kolo kvalifikacij ni uvrstil Andreja Vombergarja. Morda se je napačno izrazil, ampak Vombergar (in ne palček Abass) ali katerikoli drug postavni napadalec s sposobnostjo igre z glavo in prerivanja z obrambnimi tekmeci, ki ga Olimpija še nima, bi moral biti obvezno v enajsterici, in ne na seznamu.
Nazadnje, vsi polfinalist SP so imeli v konici svojega »hrusta« (Hrvaška Maria Mandžukića, Anglija Harryja Kana, Francija Oliviera Girouda, Belgija Romela Lukakuja), kdor ga ni imel (Brazilija), je plačal davek. Plačala ga bo bržkone tudi Olimpija v prvem evropskem dvoboju v tej sezoni. Pri tem bi lahko bil tudi poškodovani kapetan Branko Ilić, zaradi katerega naj bi izpadel Vombergar, bolj odgovoren.
Čudežne formule ni
Qarabag je bil vse prej kot nepremagljiv v prvi tekmi. Občutek je bil, da se je na poti iz Avstrije v domovino ustavil v Stožicah, da bi se osvežil in označil še en križec pri evropskih prizoriščih, na katerih je pustil svoje sledi. Podcenil je Olimpijo, ki takšna, kot je (spet prepozna v oblikovanju moštva za novo sezono), in s tretjeligaškimi selektorji tudi ni imela nikogar z vedenjem ali znanjem. Solze po odhodu Igorja Bišćana marsikomu že tečejo in prav je. Hrvat, ki se je prav tako opekel na prvi evropski oviri, je, če ne drugega, imel podobo resnega, profesionalnega strokovnjaka, ki ve, kaj hoče. Stolica je zanj vajenec in s tem se bodo morali sprijazniti tudi navijači. Prav tako s tem, da s tremi, štirimi treningi ne bo mogoče odkriti čudežne formule do srede.
Olimpijina sreča v nesreči je nov kvalifikacijski sistem. Valižani so celo premagljivi, kar pomeni, da bi Olimpija z uvrstitvijo v 3. kolo kvalifikacij za evropsko ligo od denarnih nagrad zaslužila 820.000 evrov – 1. kolo 280.000 €, 2. kolo 260.000, 3. kolo 280.000 €.
