Mlado smučarko bolj kot cilji zanima pot

Ljubljana – Za 20-letno Meto Hrovat pravijo, da je smučarka prihodnosti. V prejšnji zimi je naredila največji korak v slovenski reprezentanci. V svoji prvi neprekinjeni sezoni v svetovnem pokalu se je prvič povzpela na stopničke, postala je veleslalomska prvokategornica, prvič je osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje (v slalomu, v kombinaciji je bila srebrna), za sabo ima prve olimpijske igre v karieri ...
 

V minuli zimi se vam je na najvišji ravni ogromno stvari zgodilo prvič. Vam je uspelo predelati vse?

Pravzaprav sploh nisem kaj dosti predelovala. Takšnih rezultatov v minuli sezoni nisem pričakovala. A zgodilo se je, da mi je uspelo vse to doseči, vendar to ne pomeni, da bom zdaj počivala. To ni moj cilj, grem po svoji poti naprej.

Kaj je pustilo najgloblji pečat?

Vsekakor tretje mesto na tekmi za svetovni pokal v Švici. Če sem iskrena, sem na mladinskem svetovnem prvenstvu pričakovala vrhunski rezultat. Stopničke v svetovnem pokalu pa so bile nepričakovane. In nepozabne.
 

Imeli ste zelo zgoščen urnik, kar 47 tekem. So napori prišli za vami?

Nisem čutila utrujenosti. Na koncu sezone sem svojemu trenerju dejala, da bi lahko takoj začela novo. Bila sem navdušena nad vsem, dobro smučanje te ponese in želiš si še. Takšne občutke prinese dobra tekmovalna zima. Če ti ne gre, si pa ob koncu res želiš počitek. Tako je bilo eno sezono prej, bila sem res utrujena. Če ti gre, je vse lažje.


 

Kakšna je bila regeneracija?

Po koncu sezone sem opravljala še maturo na turistični šoli, na gimnaziji pa še peti predmet, zato nisem imela veliko časa za počitek. Dela je bilo precej, pričakovala sem sicer, da bom lahko izkoristila kakšen dan za morje, ampak časa ni bilo. Na dopustu tako še nisem bila. Po pripravah v Argentini bo prišel na vrsto krajši oddih. V načrtu je Norveška, ne vem pa še, kako se bo izšlo.
 

Potovanj med sezono niste naveličani?

Nikakor! Mama mi pravi, da sem ciganček. Ne morem biti predolgo na enem mestu.
 

Kakšne priprave imate za sabo v tem poletju?

Z dekleti smo bile zelo veliko skupaj, nikoli do zdaj nisem imela takšnih priprav, da bi trenirale toliko skupaj. Bile smo v Novi Gorici, Idriji in Kranjski Gori in bilo je zanimivo: ves teden smo po dvakrat na dan družno vadile, čez vikende smo bile doma. Ugotovila sem, da je bolj učinkovito, če sem na pripravah stran od doma, saj si vzamem počitek med treningi. Če sem doma, si med premori najdem druga opravila.
 

Letos imate novo kondicijsko trenerko Niko Radjenovič, ki je prej delala s smukači.

Super sprememba. Skoraj na vsak trening sem šla z veseljem, kar je najpomembnejše. Zelo težko je najti občutek, ko greš na vadbo vsakič s takšno držo. Tudi v službo ne moreš vsak dan ves navdušen. Zaradi ekipe je bilo še veliko lažje.
 

Zamenjali ste opremo. Koliko priložnosti ste imeli za testiranja?

Na zadnjih snežnih pripravah v Zermattu sem se že zelo navadila. Zelo zadovoljna sem s čevlji, stopala me več ne bolijo, kot so me. Nekaj modelov bomo še testirali v Argentini, za zdaj so vtisi zelo dobri.


 

Na južni polobli vas čaka naporen urnik.

Tretjič grem na te priprave. Veliko je smučanja. Vendar v Zermattu denimo smučaš 4000 m nad morjem, v Ushuaii pa na nadmorski višini med 300 in 1000 m – količinsko lahko narediš veliko več. Tam nimam težav z utrujenostjo.
 

Kaj si želite do začetka sezone?

Želim si izboljšati podrobnosti pri telesni pripravi in smučanju, nekaj dni tudi uživati, ker med sezono ni časa za drugo kot smučanje. Čaka me še vpis na fakulteto. Vse življenje sem v turizmu, kar me veseli, ampak usmerila se bom v šport.
 

Tekmice bodo v novi zimi že vedele, kdo ste, bo tudi za vas drugače?

Zdi se mi, da sem še neuveljavljena smučarka. Veliko lažje mi je napadati iz ozadja kot braniti položaj. Vedno je bilo tako. In ravno v tem, da napadam, sem dobra.