Mlade v gradbeništvo pritegne nesluteni razvoj tehnologij
Ta in prihodnji konec tedna na srednjih šolah in fakultetah potekajo informativni dnevi. Zanimanje za tiste, ki izobražujejo bodoče gradbenike, se v zadnjih letih krepi. Kot se strinjajo tako v šolstvu kot gospodarstvu, prizadevanje za izboljšanje ugleda panoge po zadnji finančni krizi in promocija tehničnih poklicev prinašata sadove, pomemben pa je tudi prispevek tehnologij, s katerimi delo na gradbiščih postaja še bolj vznemirljivo.
Dekan FGPA Andrej Ivanič je porast zanimanja študentov prikazal na primerjavi vpisa v študijskem letu 2017/18 in v lanskem. Pred petimi leti se je na razpisanih 60 mest visokošolskega strokovnega programa vpisalo 26 študentov, lani 64, na univerzitetnega pred petimi leti 16 in lani 41, razpisanih je bilo 50 mest; v obeh letih je bilo razpisanih 60 mest, na 20 mest univerzitetnega programa Gospodarsko inženirstvo pa se je lani vpisalo 21 študentov, pred petimi leti devet.
V letošnjem študijskem letu višješolske programe s področja gradbeništva, ki jih ponujajo en javni zavod in trije zasebni, obiskuje 213 študentov.
Kljub rasti je diplomantov še premalo
Povpraševanje po strokovnjakih v praksi se z nekajletnim zamikom pokaže tudi pri vpisu, pojasnjujejo na fakultetah, pri tem pa poudarjajo, da število diplomantov ne zadostuje potrebam v praksi, tako rekoč vsi so takoj zaposljivi. V prihodnjih letih se bo upokojilo veliko več pooblaščenih inženirjev gradbeništva, kot jih magistrira, in v kratkem času jih bo manjkalo nekaj sto.
»Po gradbenih aferah pred približno 15 leti stroka v očeh javnosti spet pridobiva zasluženi ugled. Gradbeniki in vodarji so kvalificirano posegli v pogovore ob lanskih naravnih nesrečah in pokazali nekaj bleščečih dosežkov v svetovnem merilu, ki upravičeno pritegnejo pozornost dijakov in njihovih staršev,« zatrjujejo na FGG.
Inženirstvo je odgovoren in kreativen poklic, ki ponuja številne izzive in omogoča delo na konkretnih in vsak dan novih problemih, zaposleni v gradbeništvu ustvarjajo osnovne in za večino ljudi samoumevne dobrine: varno, odporno in trajnostno naravnano okolje infrastrukture in stavb, ki celotni družbi omogoča udobno življenje. V spremenjenih klimatskih razmerah bo to še dodaten izziv, ki se ga mladi vedno bolj zavedajo.
Dekan FGPA, kjer so oblikovali tudi komisijo za promocijo študija in poklicev s področja graditeljstva, dodaja, da se je ugled panoge bistveno povečal tudi zaradi ugodne gospodarske klime in izvajanja velikih infrastrukturnih projektov pa tudi zaradi zavedanja mladih, da je bilo graditeljstvo gonilna sila razvoja človeške civilizacije in bo obstajalo in se razvijalo tudi v prihodnosti. Po njegovem mnenju mlade pritegnejo tudi nesluteni razvoj tehnologij gradnje in gradbenih materialov v zadnjem desetletju, neskončne možnosti razvoja in napredka ter zaposljivost v širokem spektru dejavnosti. Pomembno vlogo imajo tudi izobraževalni programi in okolje ter razmere, v katerem jih izvajajo, z vključevanjem študentov v nacionalne in mednarodne projekte vred.
Promocija se obrestuje
Poudarja pa, da večji izziv ostajajo področja, ki zahtevajo manj kvalificirane in tudi obrtniške kadre. »Mladi si morajo predstavljati, kaj določen poklic pomeni v praksi, kako se izvaja,« meni in dodaja, da bodo v okviru aprilskega mednarodnega sejma graditeljstva v Gornji Radgoni organizirali tako imenovano obrtno ulico in poskrbeli za to.
V srednjih šolah bo prostora za 1016 dijakov
Srednješolsko izobraževanje s področja gradbeništva v Sloveniji ponuja šest šol. V nižje poklicne, srednje poklicne, srednje strokovne in poklicnotehniške programe bi v šolskem letu 2024/25 skupaj sprejele v prve letnike 1016 dijakov, izhaja iz podatkov o razpisanih mestih, ki jih je sporočilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana ter Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor razpisujejo po 258 mest, na kranjski Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli ter Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju po 176, v Srednji gradbeni, lesarski in vzgojiteljski šoli v Novem mestu 132, v Dvojezični srednji šoli Lendava pa tretje leto razpisujejo 16 mest za poklic pečarja – polagalca keramičnih oblog.
Razpisanih prostih mest je deset manj kot v šolskem letu 2023/24, in sicer bodo v Novem mestu sprejeli polovico manj (še 28 mest) gradbenih tehnikov, v Ljubljani bo nekaj mest manj na nižji poklicni stopnji, v Kranju pa je predvideno odprtje novega srednješolskega poklicnega programa tesar, zato je razpisanih 26 mest več, kot jih je bilo v tekočem šolskem letu. Mest na srednješolskih gradbenih programih je sicer iz leta v leto več, v primerjavi s šolskim letom 2017/18 jih je letos skoraj četrtino več, število vpisanih v prve letnike pa se je v tem obdobju skoraj podvojilo. Pod črto pomeni, da je skoraj tretjina razpisanih mest ostala nezasedenih, pri čemer so velike razlike med posameznimi izobraževalnimi programi. V prvi letnik smeri gradbeni tehnik sta se v šolskem letu 2017/18 vpisala 102 dijaka, v letošnjem šolskem letu pa 299, torej nekaj več, kot je bilo vpisnih mest.
Med srednješolci tudi odličnjaki
A kot ugotavlja sogovornica, se odnos do poklicev na splošno zaradi promocije v zadnjih petih letih zelo spreminja. Če je pred nekaj leti še prevladovalo mnenje, da je edino prav, da se otrok vpiše v gimnazijski program, zdaj ni več tako. V Kranju je letošnje šolsko leto četrto po vrsti, ko so zapolnili vsa razpisana mesta, pri čemer je jasen tudi trend, da se vpisujejo vedno boljši dijaki.
»V okviru izobraževalnega programa poskušamo slediti trendom v panogi, je pa to kar zahtevno, saj so spremembe hitre in intenzivne. Konferenca, ki smo jo imeli na temo modernizacije poklicnega izobraževanja, me navdaja z optimizmom, da se bodo stvari na tem področju spremenile, da bomo poskušali v šolski prostor lahko pripeljati čim več tega, kar se dogaja na trgu. Predvsem s področja digitalizacije, brez katere si gradbeništva v prihodnjih desetih letih ne predstavljam. Dijake se trudimo opolnomočiti na tem področju, pri delu uporabljajo profesionalne aplikativne programe. In to je tudi tisto, kar jih, vsaj gradbene tehnike, navdušuje, pritegne. To jim je blizu in v to smer bo treba zavihati rokave,« poudarja.
