Že skoraj polovica zaposlenih v gradbeništvu je tujih državljanov

Skoraj 4500 delovnih mest v tej panogi ni zasedenih, lani je bilo izdanih 17.400 delovnih dovoljenj za tujce.
Fotografija: Robotizacija in digitalizacija sektorja sta priložnost, da ta privabi več kadrov, saj bosta industrijo naredili manj prašno in bolj tehnološko, kar mlade privlači. FOTO: Dmytro Zinkevych/Shutterstock
Odpri galerijo
Robotizacija in digitalizacija sektorja sta priložnost, da ta privabi več kadrov, saj bosta industrijo naredili manj prašno in bolj tehnološko, kar mlade privlači. FOTO: Dmytro Zinkevych/Shutterstock

Rast števila zaposlenih v gradbeništvu se je tudi lani nadaljevala, decembra je na področju gradnje stavb, inženirskih objektov in specializiranih gradbenih del delalo že več kot 77 tisoč ljudi. Delovna mesta se bodo v prihodnjih mesecih še odpirala, ob tem pa je prav gradbeništvo med panogami, kjer je pomanjkanje kadrov najbolj pereče. Že skoraj vsak drugi zaposleni v panogi je tuji državljan.

Med 109 poklici, za katere je zavod za zaposlovanje (ZRSZ) na podlagi ankete med delodajalci za letos napovedal primanjkljaj kadra, jih je vsaj petina s področja gradbeništva. Med njimi so betonerji, zidarji, izolaterji, delavci za preprosta dela pri nizkih in pri visokih gradnjah, gradbeni nadzorniki, gradbinci zaključnih del, inženirji gradbeništva, izvajalci suhomontažne gradnje, krovci, tesarji, različni monterji, upravljavci žerjavov, dvigal in strojev za zemeljska dela.

Zunaj sezone redkeje na zavod

gradbeništvo prosta mesta
gradbeništvo prosta mesta
Gradbena podjetja so v okviru raziskave Napovednik zaposlovanja, ki so jo za prvo polovico leta 2024 prav tako izvedli na zavodu za zaposlovanje, ocenila potrebo po 4,3-odstotni rasti zaposlenosti – več samo v gostinstvu (4,9 odstotka). »V dejavnosti gradbeništva, kjer gre večinoma za deficitaren kader, je bila dolga leta prisotna praksa pošiljanja delavcev na zavod za zaposlovanje v zimskem času in ponovnega zaposlovanja na začetku sezone, zdaj pa opažamo spremembe. Povpraševanje delodajalcev je veliko in na zavodu se trudimo, da vsem na novo prijavljenim brezposelnim nemudoma ponudimo storitve kariernega svetovanja in povezovanje z delodajalci, ki iščejo nove sodelavce,« pojasnjuje Ksenja Čižman z zavoda za zaposlovanje, ki pokriva področje sodelovanja z delodajalci. Konec januarja je bilo v evidenci brezposelnih registriranih 5300 oseb s področja gradbeništva.

Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov si podjetja pomagajo med drugim s prenašanjem dela na zunanje izvajalce ali zavračajo naročila. FOTO: Narin Nonthamand/Shutterstock
Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov si podjetja pomagajo med drugim s prenašanjem dela na zunanje izvajalce ali zavračajo naročila. FOTO: Narin Nonthamand/Shutterstock

Po letu 2018 (razen v času epidemije) se je močno povečalo število prostih delovnih mest, ki jih delodajalci s področja gradbeništva sporočajo zavodu. Največ, skoraj 26.700 potreb po delavcih so objavili leta 2022, lani pa 24.600. Statistični urad je v zadnjem četrtletju leta 2018 poročal o skoraj 4000 nezasedenih delovnih mestih v gradbeništvu, kar je 6,8 odstotka vseh delovnih mest v panogi. V zadnjem četrtletju lani je bilo nezasedenih 4450 oziroma 6,2 odstotka vseh delovnih mest. V tem času se je število zaposlenih v panogi povečalo z dobrih 60 tisoč na več kot 77 tisoč.

V iskanju novih kadrov

Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov si podjetja pomagajo med drugim s prenašanjem dela na zunanje izvajalce ali zavračajo naročila, so povedali v anketi za Napovednik zaposlovanja, obenem je zelo pogosta strategija iskanje delavcev v tujini. Lani je bilo za delodajalce s področja gradbeništva skupaj izdanih 17.377 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu delovnemu dovoljenju, kar je 1470 manj kakor leta 2022.

image_alt
Mlade v gradbeništvo pritegne nesluteni razvoj tehnologij

»Delodajalcem, ki jim primanjkuje ustreznih delavcev v lokalnem okolju, pomagamo iskati kandidate v drugih slovenskih regijah, po potrebi prek omrežja Eures tudi v drugih državah Evropske unije. Zavod je zaradi velikega povpraševanja delodajalcev in potreb na slovenskem trgu dela lani začel organizirati zaposlitvene dogodke v tujini pod geslom Življenje in delo v Sloveniji. Namen je predstavitev aktualnih potreb slovenskih delodajalcev in zagotovitev verodostojnih informacij o življenjskih in delovnih razmerah v Sloveniji z ustrezno zaščito delavcev v delovnih migracijah,« je del podpornih prizadevanj zavoda za zaposlovanje predstavila Ksenja Čižman. Po njenih besedah so delodajalci in tudi potencialni kandidati za zaposlitev dogodke dobro sprejeli, tako da jih bodo organizirali tudi letos.

Tujci krepijo panogo

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Statistični podatki kažejo, da je že skoraj polovica zaposlenih v gradbeništvu tujih državljanov. Od približno 37.600 tujcev jih 1900 prihaja iz držav članic EU, preostali so državljani drugih držav, nekaj manj kot tisoč je žensk. Ugotoviti je mogoče, da se število zaposlenih v gradbeništvu posebej v zadnjih dveh letih povečuje predvsem zaradi zaposlovanja tujcev. Decembra lani je v panogi delalo 1600 več slovenskih državljanov kot dve leti pred tem, število tujcev se je v tem času povečalo za 9600, kar je približno toliko, kot imajo prebivalcev v občinah Ribnica, Šoštanj ali Tolmin. V zadnjih desetih letih se je v panogi povečalo število slovenskih državljanov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, medtem ko imajo tujci, ki pridejo v Slovenijo, najpogosteje srednješolsko ali nižjo. V desetih letih je iz tujine v Slovenijo prišlo 550 kadrov z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, s čimer se je delež tujcev med najbolj izobraženimi v gradbeni stroki povečal s tri na deset odstotkov.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
»V Slovenijo prihajajo delavci vseh profilov, od nekvalificiranih do inženirjev,« potrjuje Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na vprašanje, kako se velik delež tujcev kaže v praksi, pravi, da predvsem pri delu z zaposlenimi. Izvajanje delovnih procesov s tehnološkega vidika ni težava. A zgodi se, da tujec na gradbišču ne razume jezika, niti slovenščine niti angleščine. V takšnih primerih pa je izziv prenesti delovna navodila iz projekta na človeka, ki delo izvede na terenu.

Robotizacija del rešitve

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
Podjetja bodo z robotizacijo deloma lahko reševala vprašanje pomanjkanja kadrov, »pričakovanja so vedno velika, a v gradbeništvu je mogoče robotizirati samo določene procese, ki imajo neko strukturo, so vezani na algoritme. Primer je nanašanje ometa, to podjetja v Sloveniji že uporabljajo pri gradnji predorov,« je jasen Ficko. Robotizacija dela na visokih gradnjah, zidanja, nanašanje ometov z roboti se zdaj močno razvijajo v Aziji, medtem ko Evropa in Amerika tu zaostajata, pojasnjuje in dodaja, da se predvsem razvijajo orodja, s katerimi si človek lahko pomaga pri delu na gradbišču.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo
»Pri betoniranju si lahko pomagamo z robotsko teleskopsko roko za nanašanje betona, ampak človek mora biti ves čas prisoten. Upravljanje mehanizacije prehaja z mehanskega na digitalno, kar pomeni, da delavec stroj sprogramira, vanj vnese pot in aktivnosti, ki jih ta potem samostojno opravi. Prav tako brez človeka ni mogoče polagati armature, parketa, keramičnih ploščic, instalacij,« našteva. Se pa strinja, da sta robotizacija in digitalizacija sektorja priložnost, da ta privabi več kadrov, saj bo industrija postala manj prašna, fizično manj naporna in bolj tehnološka, kar mlade privlači. Izziv, s katerim se podjetja že spoprijemajo, pa je usposabljanje zaposlenih za nova znanja in spretnosti, ki jih od njih zahtevajo spremembe, ki jih v delovne procese prinaša tudi vpeljevanje tehnologij.

Preberite še:

Komentarji: