Podatki, ki so na voljo, so premalo izkoriščeni
Z uporabo vseh podatkov, ki so večinoma na voljo brezplačno 24 ur na dan, vse dni v letu, in klikom na miški je mogoče celovito analizirati poslovne partnerje in učinkovito obvladovati poslovna tveganja, poudarja direktorica Ajpesa mag. Mojca Kunšek. Vsi registri in evidence so med seboj povezani, kar omogoča navzkrižno preverjanje poslovnih partnerjev.
Kakšen je poslovni utrip v Sloveniji?
Tudi letos ugotavljamo pozitivno podjetniško klimo. Že leta 2022 smo ugotovili hitrejšo rast poslovnih subjektov kakor leto prej in ustanavljanje novih podjetij, in to predvsem na področju gospodarskih družb, kar v preteklih letih ni bilo tako pogosto. Vsa leta zaznavamo tudi rast nastajanja samostojnih podjetnikov, predvsem tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov.
V Poslovni register Slovenije je vpisanih več kot 239.000 poslovnih subjektov. Leta 2022 se je njihovo število povečalo za 2,8 odstotka, in sicer gospodarskih družb za 1,3 odstotka, kar je največ v zadnjih treh letih, samostojnih podjetnikov je bilo 5,2 odstotka več. Najvišja rast števila podjetij je bila v gradbeništvu in pri poslovanju z nepremičninami.
V zadnjih petih letih je bilo vsako leto v register vpisanih povprečno 24.000 poslovnih subjektov in izbrisanih 19.000. Previdnost pri ustanavljanju je bilo zaznati v obdobju pandemije covida-19, tako je bilo leta 2020 ustanovljenih 21.890 subjektov, število izbrisov pa je bilo v tem letu najvišje, 20.125 (od tega 72 odstotkov pri samostojnih podjetnikih).
Prehodov samostojnih podjetnikov na kapitalske družbe (d. o. o.) je malo (123 leta 2022, leto prej pa 124). Velikost gospodarskih družb v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah ugotavljamo na podlagi finančnih podatkov iz predloženih letnih poročil. V zadnjih petih letih je zaradi prehoda iz mikro v majhne družbe zaznana 26-odstotna rast, pri srednjih 17-odstotna ter pri velikih 26-odstotna rast. Kar 98,5 odstotka samostojnih podjetnikov je mikro velikosti in le redko preidejo med večje.
Že nekaj let zaznavamo upad zapiranja podjetij zaradi insolventnosti. V prvem polletju letos je bilo zaradi tega iz registra izbrisanih 593 poslovnih subjektov, to je sedem odstotkov manj kot v istem obdobju lani.
Čemu pripisujete povečanje podjetniške aktivnosti?
Težko povem, zakaj se pojavljajo takšne rasti, treba pa je vedeti, da Slovenija, kar se tiče podjetništva, prehaja iz tranzicijske v podjetniško družbo, kar se kaže tudi v tem, da je vse več pogumnih posameznikov, ki vidijo svojo poklicno pot na samostojni poti. Tudi raziskave, ki jih vsako leto pripravijo na Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, potrjujejo, da je podjetništvo v Sloveniji vse bolj prepoznavno in tudi pridobiva ustrezno mesto v družbi.
Ajpes ima zelo veliko podatkov, podatki pa so nova nafta, ki jih, kot opozarjajo strokovnjaki, še ne znamo dovolj dobro izkoristiti. Ali poslovno okolje in država podatke, ki so na voljo, znajo pretopiti v koristne informacije?
Ajpes zajema veliko množico podatkov, ki so zbrani v kar 12 registrih in evidencah. Namen je zagotavljanje transparentnosti poslovnega okolja, ki prinaša večjo pravno varnost, ker vsakdo lahko preveri poslovanje kogarkoli. Po drugi strani podatke prevzema za statistične in raziskovalne namene vrsta institucij, kot so v Umar, Banka Slovenije, Statistični urad RS, po uradni dolžnosti pa jih posredujemo tudi približno 125 drugim državnim organom in ministrstvom.
Podatki v Ajpesovih registrih in evidencah so v primerjavi s tistimi, ki jih podobne institucije zbirajo v tujini, večinoma brezplačni, dosegljivi od povsod in prek vseh sodobnih tehnoloških poti, tudi 365 dni na leto in 24 ur na dan. V tujini, ne samo v Evropi, ampak v svetu, bomo težko našli državo s tako širokim obsegom podatkov, tudi registracija poslovnih subjektov je brezplačna, kar ni splošna praksa v svetu.
Podatki na portalu Ajpes so finančni (na primer letna poročila) in tudi vsebinski (v registrih, evidencah in objavah), kar pa marsikdo prezre. Večina nas pozna po prvih, vendar verjamemo, da je mogoče z uporabo vseh podatkov na portalu celovito analizirati poslovne partnerje in učinkovito obvladovati poslovna tveganja.
Ugotavljamo, da poslovno okolje še premalo uporablja te informacije. Zato smo proaktivni, uporabnike želimo usposobiti. Na različnih dogodkih predstavljamo uporabno vrednost in pestrost teh podatkov, ki so v registrih in evidencah medsebojno povezani, kar omogoča interoperabilnost. Poleg preverjanja poslovnih partnerjev to preprečuje krajo poslovne identitete, ker je vedno možno vsakega partnerja navzkrižno preveriti v različnih registrih.
Poudarjate dvoreznost enostavne dostopnosti velikega obsega poslovnih podatkov. Kako to zmanjšuje konkurenčnost podjetij in katere so prednosti takšne transparentnosti?
Slovenija glede tega velja za zelo transparentno državo, saj so podatki o podjetjih in o njihovem poslovanju dosegljivi brezplačno na spletnem portalu Ajpes. Po eni strani ocenjujemo, da to zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij v primerjavi s tujino, kjer so podatki nedostopni oziroma plačljivi ali pa jih v takem obsegu niti ne zbirajo. Transparentnost pa ima tudi določene prednosti, ki jih lahko najdemo v zagotavljanju varnejšega in bolj preglednega poslovnega okolja ter hitro dostopnih informacij za različne deležnike (dobavitelji, banke, investitorji …), državi pa omogoča pripravo primernih ukrepov.
Pomembna bo odločitev države, koliko omogočati zajem podatkov v strojno berljivi obliki, ker to pomeni takojšnjo dostopnost na svetovnem spletu, s tem pa bo onemogočena sledljivost uporabe teh podatkov. Pri tem je treba ubrati previdno pot, ker določeni gospodarstveniki že zdaj ugotavljajo, da so slovenska podjetja bolj razgaljena kot tuja.
Za vse večjo transparentnost se zavzema tudi evropska komisija s spodbujanjem izmenjave podatkov med državami članicami prek spletne platforme e-pravosodje, ki jo je vzpostavila leta 2016; digitalna in mobilnostna direktiva, ki sta bili v naš pravni red uvedeni pred kratkim s sprejetjem novele zakona o gospodarskih družbah (ZGD-L1), pa zahtevata še intenzivnejšo izmenjavo. Tudi podatkov o osebah, ki so na tako imenovani črni listi direktorjev.
Kako se povpraševanje po podatkih spreminja glede na gospodarske razmere – kdo povprašuje in kaj je zdaj najbolj aktualno?
Na Ajpesu zaznavamo povpraševanja po zelo različnih podatkih in ne opažamo razlik glede na poslovno klimo. Uporabniki našega portala najpogosteje uporabljajo prosto dostopne podatke iz Poslovnega registra Slovenije (ePRS) in Registra transakcijskih računov (eRTR), sledijo objave letnih poročil v aplikaciji JOLP in listin v postopkih zaradi insolventnosti (eObjave).
Pomembna bo odločitev države, koliko omogočati zajem podatkov v strojno berljivi obliki, ker to pomeni takojšnjo dostopnost na spletu, onemogočena bo sledljivost uporabe podatkov.
V času spreminjajočih se gospodarskih razmer se povečuje povpraševanje po podatkih za preverjanje poslovnih partnerjev in po bonitetnih ocenah S.BON Ajpes za sodelovanje na javnih razpisih ali pri pridobivanju ugodnega financiranja in podobno. S pospeševanjem digitalizacije imamo vse več zahtev za avtomatiziran prevzem registrskih in finančnih podatkov prek spletnih servisov, ki v podjetjih podpirajo različne poslovne sisteme in spletne aplikacije ter so jim lahko v pomoč tudi pri pripravi seznamov za potrebe trženja, pri obvladovanju likvidnosti in tekočem preverjanju poslovnih partnerjev.
Gospodarske razmere se slabšajo. Kako so slovenska podjetja pripravljena in na kaj morajo biti posebno pozorna pri odločitvah v tem času?
Leta 2022 so podjetja imela večjo rast prihodkov kot leto prej, vendar ne tudi rasti dobičkonosnosti. Predvsem zato, ker so se zviševali vsi stroški, zlasti pa energentov. Podjetja so bila konec lanskega leta še vedno precej dobro pripravljena na krizo, pri čemer pa ugotavljamo, in to kažejo tudi podatki GZS, imajo v letošnjem prvem polletju precejšen upad prihodkov, stroški energije še vedno niso obvladovani, tudi zaradi različnih ukrepov, ki mogoče niso bili najbolj gospodarstveno naravnani.
Podjetja se morajo prilagoditi novim razmeram, vlagati v razvoj in spodbujati trajnostne naložbe ter digitalizacijo, s posebnim poudarkom na zagotavljanju odpornosti in kibernetske varnosti. Posebej morajo skrbeti za priliv in motivacijo dobrega kadra.
Zelo previdno je treba vstopati v nove posle in tudi k investicijam – treba je preudariti, v kaj je smiselno investirati ter za kolikšno ceno, poleg tega pa tudi dosledno voditi likvidnostne načrte, da se podjetje ne bi znašlo v položaju, ko bi se zaradi neustreznega uravnavanja likvidnosti moralo drago zadolževati. Tista podjetja, ki ne bodo trajnostno naravnana, bodo izgubila zaupanje kupcev, investitorjev in poslovnih partnerjev, imela bodo tudi omejen dostop do finančnih sredstev zaradi uveljavljanja novih smernic o odobravanju in spremljanju bančnih kreditov (ESG), ki bo trajnostno naravnanim podjetjem omogočalo cenejše financiranje.
