Za delodajalce večja korist, kot pa je strošek investicije

Dodatna zdravstvena zavarovanja nekateri delodajalci zaposlenim ponudijo kot boniteto. Podjetje je s tem bolj privlačno za perspektivne kadre.
Fotografija: Veljalo bi sistemsko razmišljati ali celo spodbujati delodajalce, naj zaposlenim ponudijo dodatna zdravstvena zavarovanja, saj imata navsezadnje tudi družba in država koristi od ljudi, ki prej ozdravijo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Veljalo bi sistemsko razmišljati ali celo spodbujati delodajalce, naj zaposlenim ponudijo dodatna zdravstvena zavarovanja, saj imata navsezadnje tudi družba in država koristi od ljudi, ki prej ozdravijo. FOTO: Leon Vidic/Delo

V podjetjih je za zadržanje ključnega kadra velik potencial personalizacija nefinančnih spodbud. Najnovejša analiza svetovalne družbe Kearney med vodstvenimi delavci na prvi in drugi ravni pod upravo v največjih slovenskih gospodarskih družbah je pokazala, da je najbolj razširjena spodbuda uporaba službenega avtomobila, sledijo dodatno pokojninsko zavarovanje, nezgod­no zavarovanje in zavarovanje odgovornosti, obsežnejši zdravniški pregledi; manj kot desetina podjetij zagotavlja dodatne ugod­nosti, kot so terapije, masaže in športna vadba.

Nekateri delodajalci zaposlenim kot boniteto ponudijo tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. To je, kot pravi podpredsednik Združenja delodajalcev Slovenije in dolgoletni generalni direktor Adecca Slovenije, zdaj pa njegov svetovalec, Miro Smrekar, z vidika podjetja tako strošek kot investicija. »Ker pa je to boniteta, ki jo je treba polno plačati, je tudi finančno breme, zato je vse odvis­no od tega, kaj si podjetje lahko privošči. Zaznan je trend naraš­čanja ponudbe, pa tudi zaposleni to prepoznavajo kot zelo koristno ugodnost, ki si je sicer ne želiš izkoristiti, saj si vsi želimo biti zdravi, ampak če se že zgodi, potem veš, da imaš na voljo dodatno varnostno mrežo, ki ti bo lahko olajšala situacijo.«

image_alt
E-predpisovanje zdravil osebju prihrani tretjino časa


Ko nastopi bolezen, je za vsakega pomembno, da čim prej ozdravi. Vsak posameznik si želi čim boljšo in hitro oskrbo, pa tudi v interesu delodajalca je, da se delavec čim prej vrne na delovno mesto. Dodatno je to element motiviranja ali pa razlikovanja med delodajalci, pravi Miro Smrekar in dodaja, da če en delodajalec tak­šno možnost ponuja, drugih 20 v panogi pa ne, je to dodaten plus, ki si ga kandidati za zaposlitev dodajo pri takem delodajalcu.


Spodbude delodajalcem


Od začetka pandemije sta varnost in zdravje postala dve ključni besedi tako na delu kot zunaj njega. Pandemija je zaradi številnih posledic, ki jih je pustila v svetu dela, postavila vlade, delodajalce, delavce in splošno javnost pred čisto nove izzive, je poudarila Mednarodna organizacija dela. Aprilski svetovni dan zdravja je tako potekal pod naslovom Vlagajmo v sisteme za odpornost na področju varnosti in zdravja pri delu. Minister za zdravje Janez Poklukar je ob tem napovedal krepitev primarne zdravstvene ravni, ki bo zajela vse potrebe ljudi, tudi najranljivejših skupin.

Slovenija namreč po številu zdravnikov in medicinskih sester na 100.000 prebivalcev zaostaja za veliko večino članic EU. V letu 2018 se je med 21 članicami, za katere je bil na voljo ta podatek, uvrstila na 17. mesto. Po številu medicinskih sester (na 100.000 prebivalcev), zaposlenih v zdrav­stvu, pa se je uvrstila šele na 13. mesto med 16 članicami EU, zajetimi v primerjavo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za zdravstvo Univerze na Primorskem sta marca vzpostavila spletno stran www.pkmo.si, ki lahko za delavce in delojemalce predstavlja pomembno pomoč pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo zaradi svojega delovnega okolja.

Če en delodajalec ponuja kot boniteto dodatno zdravstveno zavarovanje, drugih 20 v panogi pa ne, je to dodaten plus, ki si ga kandidati za zaposlitev dodajo pri takem delodajalcu, pravi Miro Smrekar. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Če en delodajalec ponuja kot boniteto dodatno zdravstveno zavarovanje, drugih 20 v panogi pa ne, je to dodaten plus, ki si ga kandidati za zaposlitev dodajo pri takem delodajalcu, pravi Miro Smrekar. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Vendar je vse to premalo. Na zdravstveni absentizem (odsot­nost z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskih članov ipd.) vpliva vrsta dejavnikov na ravni tako posameznika kot delodajalca in družbe kot celote. Pandemija pa bo samo še bolj pripomogla, da bodo podjetja stremela k temu, da ponujajo varne in zdrave razmere za delo, meni Smrekar in dodaja, da ko se nekaj zgodi, pa je zavarovanje eden tistih dejavnikov, ki porazdelijo stroške situacije. »Veljalo bi sistemsko razmišljati ali celo spodbujati delodajalce, naj zaposlenim ponudijo dodatna zdravstvena zavarovanja, saj imata navsezadnje tudi družba in država koristi od bolj oziroma prej zdravih ljudi.« Interes zavarovalnic pa je, da je storitev čim prej in čim bolj ustrezno opravljena, saj s tem dobijo ugled oziroma še enega ambasadorja, ki opazi razliko pri poteku in obravnavi z dodatnim zdrav­stvenim zavarovanjem ali brez njega, še pravi Smrekar.

Eno takšnih podjetij, ki kot odgovor na aktualne potrebe trga podjetjem ponuja, da svoje zaposlene lahko vključijo v kolektivno shemo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je Prva osebna zavarovalnica. S takšnim zavarovanjem želijo med drugim vsem zainteresiranim zaposlenim omogočiti, da med delovno aktivno dobo v primeru novonastale bolezni ali poškodbe ne doživljajo stresa zaradi dolgih čakalnih dob ali celo nedostopnosti nenujnih zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. Z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem lahko namreč vključeni v kolektivno shemo hitro, povprečno že v petih dneh, dostopajo do kakovostnih zdrav­stvenih storitev (specialistični pregledi, operativni posegi v enodnevni obravnavi in rehabilitacije) v zasebnem sektorju. Obenem jim ni treba skrbeti za nastale stroške, vse to pa pripomore tudi k hitrejši vrnitvi na delovno mesto.


Za več milijonov dni bolniške odsotnosti


V letu 2019 je bilo po podatkih statističnega urada za več kot 16 milijonov koledarskih dni bolniške odsotnosti, kar je pet milijonov dni več kot pet let prej. Med najpogostejšimi vzroki so ortopedske bolezni. Po najnovejših podatkih NIJZ o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah se že šesto leto zapored nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti. V primerjavi z letom 2016 se je povečala v kar 204 občinah in se v povpreč­ju podaljšala s 13,7 na 17,7 dneva nezmož­nosti za delo na zaposlenega prebivalca. Slednje je povezano tudi z dolgimi čakalnimi dobami za storitve v javnem zdravstvu. Kot je razvidno iz poročila NIJZ o čakalnih dobah, podatki iz baze eNaročanja na dan 1. feb­ruar kažejo, da pri stopnji nujnosti »zelo hitro« na prve preglede dlje, kot je dopust­no, čaka 62 odstotkov vseh čakajočih, na terapevtsko-diagnostične postopke pa več kot 14 dni čaka 50 odstotkov vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti.

Za uspešno zdravljenje oziroma ozdravitev in krajše trajanje bolniške odsotnosti je ključen dejavnik čas. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Za uspešno zdravljenje oziroma ozdravitev in krajše trajanje bolniške odsotnosti je ključen dejavnik čas. FOTO: Benoit Tessier/Reuters


Glede na zdravstvene sisteme v posameznih državah so prednosti bonitete dodatnega zdravstvenega zavarovanja različne; na primer v državah, kjer imajo težave s primarnim zdravstvom, je to za zaposlene možnost, da sploh lahko pridejo do zdravnika. »Pri nas, kjer so čakalne vrste izrazito dolge za določene zdravstvene storitve, so bolj zanimivi specialistični pregledi ali razni posegi. Podjetja v tuji lasti to poznajo iz svojih okolij in te bonitete prenašajo v Slovenijo, druga pri nas pa jim sledijo in se hkrati odločajo za to, ker prepoznajo, da je njihova koristnost večja, kot pa je strošek investicije,« je pojasnil Miro Smrekar in dodal, da se podjetja lahko odločijo za parcialno podeljevanje takih bonitet samo na primer vodstvu ali pa določenim kategorijam zaposlenih, ki so ali na bolj izpostavljenih delovnih mestih ali jih tako poskušajo obdržati.


Prednosti za posameznika in delodajalce


Po Smrekarjevih besedah imamo tudi proizvodna podjetja, ki to boniteto dodelijo vsakemu zaposlenemu ne glede na status oziroma vlogo, ki jo ima v organizaciji, saj je vsak pomemben v procesu dela, zato jih želijo motivirati tudi na ta način. Razlike med podjetji seveda so, zagotovo pa ima veliko vlogo skupno število zaposlenih. »Če gre za organizacije z 10, 100 ali 1000 zaposlenimi, se ta strošek ali vložek bistveno razlikuje, zato o tem odloča vodstvo oziroma lastniki podjetja,« poudarja Smrekar. Na vprašanje, ali profili t. i. deficitarnih poklicev (inženirji, IT-strokovnjaki, orodjarji ...) sami povprašajo za to boniteto, odgovarja, da v Sloveniji to še ni standard. Zaposleni denimo pričakujejo sveže sadje, osvežilne napitke in druge splošne bonitete, na primer dodatno pokojninsko zavarovanje.

V Prvi pripravljajo nadgradnjo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo med drugim vključevala novo, dodatno kritje Drugo zdravniško mnenje, s strani priznanih zdravstvenih strokovnjakov iz tujine. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V Prvi pripravljajo nadgradnjo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo med drugim vključevala novo, dodatno kritje Drugo zdravniško mnenje, s strani priznanih zdravstvenih strokovnjakov iz tujine. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Dodatno zdravstveno zavarovanje, ki ga ima v svoji ponudbi Prva osebna zavarovalnica, se imenuje Prva Zdravje. Pri njem dajejo na prvo mesto kakovostno uporabniško izkušnjo, zato se radi pohvalijo, da bi kar 97 odstotkov zavarovancev po uporabi zdravstvenih storitev zavarovanja Prva Zdravje priporočilo prijatelju. Zavarovanje omogoča naročanje na zdrav­stvene storitve 24 ur sedem dni v tednu, preprosto uveljavljanje in pregled koriščenja zdravstvenih storitev, za posameznika se pripravi tudi načrt zdravljenja po meri in omogoči osebna obravnava pri specialistih. »Glede na aktualne potrebe trga do poletja načrtujemo prenovo oziroma nadgradnjo zavarovanja, ki bo vsekakor vključevala vse relevantne izboljšave pri obstoječih kritjih oziroma novo, dodatno kritje Drugo zdravniško mnenje, s strani priznanih zdravstvenih strokovnjakov iz tujine. Verjamemo, da je smer prava, zavedanje, predvsem pa želje in pričakovanja današnjega zaposlenega/posameznika so namreč na tem področju čedalje bolj jasni, zato tudi v Prvi računamo na čedalje več zanimanja za to obliko bonitete, s katero lahko podjetja uspešno ohranjajo motivirane zaposlene oziroma jih nagrajujejo,« pojasnjuje predsednik uprave Prve osebne zavarovalnice Janez Kranjc.

Za uspešno zdravljenje oziroma ozdravitev in krajši čas bolniške odsotnosti je ključen dejavnik čas. Negativne posledice dolgotrajnega zdravljenja in s tem bolniške odsotnosti nosita tako zaposleni kot podjetje. Slednjemu se zaradi krajšega časa odsotnosti zaposlenega med drugim ni treba ukvarjati z iskanjem dodatnih zaposlenih, prav tako je bolj privlačno za perspektivne kadre, če vedo, da bodo imeli dodatno zdravstveno zavarovanje in s tem dodatno varnost v primeru zdravstvenih težav. S hitrejšim zdravljenjem se hkrati zmanjšata stres in možnost razvoja kroničnih bolezni pri posameznikih, ki jim je tako omogočena hitrejša vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim, krajša bolniška odsotnost pa pomeni tudi manjši izpad dohodka.

Preberite še:

Komentarji: