Vse od izbruha globalne pandemije je Kitajska vodila politiko »ničtega covida«, kar je vodilo v stroge ukrepe zapiranja gospodarskega življenja, kjer koli je bilo v minulih letih mogoče zaslutiti izbruh bolezni.

Ti ukrepi so imeli – in še imajo – močan negativen vpliv na kitajsko gospodarstvo. Prizadete so predvsem dobavne verige in logistične operacije. Zadnji tak primer, ki pa je negativne posledice »prelil« na ves svet, pa je zajel Šanghaj.

Pristaniško velemesto na vzhodni obali je eno od najpomembnejših gospodarskih središč Kitajske, tako v industrijskem kot finančnem smislu. Skozi šanghajsko pristanišče – bolje, sistem pristaniških zmogljivosti, ki deluje na področju metropole – potuje kar petina vseh kontejnerjev, v katerih azijska industrijska velesila izvaža in uvaža najrazličnejše izdelke.

Za tri desetine manj pretovora

Izbruha covida-19 v začetku marca so se kitajske oblasti lotile po znanem receptu – s popolnim zaprtjem gospodarskega in javnega življenja ter prisilno izolacijo prebivalcev v njihovih stanovanjih. Mnoga podjetja, med njimi seveda tudi izvozno naravnana, so bila prisiljena začasno ustaviti proizvodnjo, posledice pa so bile takojšnje tudi v pristaniški dejavnosti.

Do konca marca, ko so se omejitve še zaostrovale, se je pretovor v pristanišču zmanjšal kar za 30 odstotkov, če ga primerjamo z razmerami pred ukrepi. V zadnjih tednih so mestne oblasti sprostile nekatere ukrepe, a pretok kontejnerjev še vedno močno zaostaja za običajnim. Šanghaj je eno največjih kontejnerskih pristanišč na svetu, zato so zamude že povzročile težave v globalnih dobavnih verigah. Te se bodo vlekle več tednov ali celo mesecev, opozarjajo analitiki, tudi če epidemija takoj preneha.

INFOGRAFIKA: Delo

Čaka 470 ladij

Ker so terminali za pretovor delali z zmanjšano zmogljivostjo, se je v zadnjih tednih pred pristaniščem nabrala gneča ladij, ki čakajo, da bodo lahko pristale. Analitiki so na podlagi satelitskih posnetkov ocenili, da je 19. aprila pred Šanghajem čakalo 470 tovornih ladij, število ladij pred vsemi kitajskimi pristanišči pa je bilo v drugi polovici aprila kar 195 odstotkov višje kot februarja.

Velik del teh zamud je povezan z možnostmi transporta med pristanišči in notranjostjo Kitajske. Približno 90 odstotkov tovornjakov naj bi zaradi bolezni in karanten voznikov stalo, to pa je dramatično povečalo čas pretovora za kontejnerje.

Čakalni časi na šanghajskih kontejnerskih terminalih so se od začetka zadnje zapore gospodarskega življenja povečali za 75 odstotkov. Ladje so se usmerile v bližnji pristanišči Ningbo in Yangshan, a zastoj je nastal tudi tam.