Gospodarstvo opozarja na izgubljanje konkurenčnosti in ohlajanje
Gospodarske zbornice in delodajalska združenja so ponovno opozorili na previsoke cene električne energije. Slovensko gospodarstvo zato izgublja konkurenčno prednost na globalnih trgih, na kar opozarjajo tudi podatki o industrijski proizvodnji, trgovini in drugih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta, so opozorili.
»Gospodarstvo pričakuje, da bo predsednik vlade izpolnil svojo obljubo, da bo tudi Slovenija uveljavila shemo pomoči po vzoru Nemčije ali druge sosednje države, če bo ta ugodnejša,« so poudarili. Evropska komisija je namreč Nemčiji odobrila zgornje cene za električno energijo v višini 130 evrov na megavatno uro, za zemeljski plin v višini 70 evrov na megavatno uro in toploto za velike porabnike v višini 75 evrov na megavatno uro oziroma 90 evrov na megavatno uro na paro – cene se uporabljajo za 70 odstotkov porabe posameznega podjetja iz leta 2021.
Gospodarske organizacije pričakujejo rešitve, ne le razumevanje gospodarskega ministra Matjaža Hana, in opozarjajo na molk predsednika vlade Roberta Goloba v zadnjih mesecih: »Premiera dr. Roberta Goloba smo v zadnjih tednih večkrat seznanili z zaostrenimi razmerami, s katerimi se sooča gospodarstvo. Izpostavili smo težave visokih cen električne energije in likvidnostne težave, ki jih imajo delovno intenzivna in trgovska podjetja.«
Številna slovenska energetsko intenzivna podjetja doživljajo upad naročil, kar v statistikah prvih dveh mesecev letošnjega leta beleži tudi Statistični urad. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je zaradi visokega dviga cen električne energije in zemeljskega plina v številnih proizvodnih sektorjih znižala industrijska proizvodnja, v nekaterih celo za 18 odstotkov. Po podatkih Statističnega urada se je medletno upadanje industrijske proizvodnje nadaljevalo tudi v prvih dveh mesecih leta 2023. Znižala so se tudi skupna naročila. V začetku drugega četrtletja letos se je znižala tudi ocena konkurenčnega položaja slovenskih podjetij na trgih držav EU, zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so v prvi vrsti posledica rasti cen energentov. V enem letu pa se je povečal delež podjetij, ki označujejo domače in tuje povpraševanje kot nezadostno (z osem odstotkov na 17 odstotkov oziroma s 15 odstotkov na 28 odstotkov), so še našteli v pozivu.
