IMF pričakuje kar osemodstotno zmanjšanje slovenskega BDP
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torkovem poročilu močno oklestil napovedi za tako rekoč vse države – zmanjšanje bo predvidoma večje kot leta 2009.
Odpri galerijo
Tiskovna konferenca Mednarodnega denarnega sklada je potekala ob izdaji novega poročila projekcij rasti gospodarstev za leti 2020 in 2021. Napovedi za evroobmočje so vse prej kot spodbudne. FOTO: Reuters
Mednarodni denarni sklad je objavil zelo slabe napovedi gospodarske rasti. Za Slovenijo letos napoveduje kar osemodstotni padec BDP in 5,4-odstotno rast v letu 2021.
Na ravni evroobmočja se v letu 2020 v povprečju pričakuje 7,5-odstotno zmanjšanje BDP in 4,7-odstotno povečanje v letu 2021. Svetovni BDP se bo v povprečju zmanjšal za tri odstotke. Pri IMF so poudarili, da ob projekcijah upoštevajo predhodne razmere in zunanje dejavnike posameznih držav. Spomnimo, da se je evroobmočje že leta 2019 soočalo z znatnim zmanjšanjem gospodarskih aktivnosti, rast BDP pa je bila v povprečju zgolj enoodstotna, za Slovenijo pa 2,4-odstotna. Projekcija je za evroobmočje zato tudi nekoliko slabša.
Napovedani padec je večji, kot je bil leta 2009, ko se je na ravni celotne Evropske unije beležil 4,4-odstotni padec BDP. Za vsa razvita gospodarstva se do četrtega četrtletja pričakuje 5,2-odstotni padec BDP, skupno pa 6,1-odstotno zmanjšanje. Znaten padec se pričakuje tudi za države v razvoju. IMF je za te države izpostavil še dodatno breme, ki ga predstavlja slabše razvito zdravstvo, za kar se zdaj namenja precejšen del državnih sredstev, ob tem pa primanjkuje sredstev za ukrepe za pomoč gospodarstvu. Za namene lajšanja krize v revnih državah bo IMF namenil delež svojih sredstev.
Generalna direktorica pri IMF Kristalina Georgieva je že v prejšnjem tednu poudarila, da se lahko brez zadržkov pričakuje negativna rast BDP, medtem ko so številke izdali danes. Georgieva je povedala, da pričakuje največjo gospodarsko krizo po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja in vsekakor večjo krizo kot leta 2008.
Za vsa razvita gospodarstva je pričakovati tudi večjo raven brezposelnosti. V evroobmočju se je raven brezposelnosti gibala okoli 7,6 odstotka, v Sloveniji pa 4,6 odstotka. Za Slovenijo je napovedana povečana raven brezposelnosti za 4,4 odstotne točke oziroma devetodstotna brezposelnost, medtem ko je v evroobmočju pričakovati povečanje za 2,8 odstotne točke oziroma 10,4-odstotna brezposelnost.
Pri IMF poudarjajo, da je najboljši opis trenutnih časov ogromna negotovost na vseh ravneh življenja. Ta je zelo prisotna tudi v projekcijah, dejansko okrevanje gospodarstva pa je odvisno predvsem od ukrepov, ki jih bodo države sprejele v času pandemije. Ko državam uspe preiti iz faze pandemije, so potrebni finančni stimulusi, ki bi imeli večji doseg in učinkovitost, če so koordinirani med državami. Pri IMF so v tem smislu poudaril pomembnost deljenja izkušenj in znanja med državami ter podporo zdravstvu. Zelo pomembno pa je, da se ne izgubijo vse prednosti, ki smo jih pridobili z globalizacijo, zato zdaj ni čas za zaprtje meja, še poudarjajo na IMF.
Tiskovna konferenca je potekala ob izdaji novega poročila projekcij rasti gospodarstev za leti 2020 in 2021.
Anže Burger s fakultete za družbene vede opozarja, da gre za zelo tvegane ovene. Goldman Sachs je za Evropsko unijo ocenil kar devetodstotni padec BDP, medtem ko nekatere druge projekcije govorijo o štiriodstotnem padcu BDP. Današnja ocena na IMF je 7,5 odstotka padca BDP, a z veliko mero negotovosti. Dejansko trajanje recesije je odvisno predvsem od časa trajanja pandemije in obdobja, v katerem bodo ukrepi veljali.
Pri tem je vredno dodati, da Evropski uniji izhod iz pandemije ne pomaga veliko, če ta še vedno divja drugod po svetu. Namreč, zelo odvisni smo od uvoza in izvoza, zato na izhod iz krize vpliva tudi sočasno premagovanje pandemije. Prav tako še ni jasno, ali se bodo ukrepi, ki jih države zdaj sprejemajo, prijeli. Šele ko se pandemija zajezi, bomo lahko dejansko videli, če je država namenila dovolj likvidnih sredstev za pomoč gospodarstvu in kako se gospodarstvo sploh odziva na ukrepe, dodaja Burger.
Napoved gospodarske rasti v Sloveniji in Nemčiji. FOTO: DeloPadec BDP večji kot leta 2009
Napoved gospodarske rasti v Sloveniji in Nemčiji. FOTO: Delo
Na ravni evroobmočja se v letu 2020 v povprečju pričakuje 7,5-odstotno zmanjšanje BDP in 4,7-odstotno povečanje v letu 2021. Svetovni BDP se bo v povprečju zmanjšal za tri odstotke. Pri IMF so poudarili, da ob projekcijah upoštevajo predhodne razmere in zunanje dejavnike posameznih držav. Spomnimo, da se je evroobmočje že leta 2019 soočalo z znatnim zmanjšanjem gospodarskih aktivnosti, rast BDP pa je bila v povprečju zgolj enoodstotna, za Slovenijo pa 2,4-odstotna. Projekcija je za evroobmočje zato tudi nekoliko slabša.
Napovedani padec je večji, kot je bil leta 2009, ko se je na ravni celotne Evropske unije beležil 4,4-odstotni padec BDP. Za vsa razvita gospodarstva se do četrtega četrtletja pričakuje 5,2-odstotni padec BDP, skupno pa 6,1-odstotno zmanjšanje. Znaten padec se pričakuje tudi za države v razvoju. IMF je za te države izpostavil še dodatno breme, ki ga predstavlja slabše razvito zdravstvo, za kar se zdaj namenja precejšen del državnih sredstev, ob tem pa primanjkuje sredstev za ukrepe za pomoč gospodarstvu. Za namene lajšanja krize v revnih državah bo IMF namenil delež svojih sredstev.
PREBERITE TUDI:
Generalna direktorica pri IMF Kristalina Georgieva je že v prejšnjem tednu poudarila, da se lahko brez zadržkov pričakuje negativna rast BDP, medtem ko so številke izdali danes. Georgieva je povedala, da pričakuje največjo gospodarsko krizo po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja in vsekakor večjo krizo kot leta 2008.
Pričakujemo lahko približno devetodstotno brezposelnost
Generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva pričakuje največjo gospodarsko krizo po veliki depresiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. FOTO: Reuters
Pri IMF poudarjajo, da je najboljši opis trenutnih časov ogromna negotovost na vseh ravneh življenja. Ta je zelo prisotna tudi v projekcijah, dejansko okrevanje gospodarstva pa je odvisno predvsem od ukrepov, ki jih bodo države sprejele v času pandemije. Ko državam uspe preiti iz faze pandemije, so potrebni finančni stimulusi, ki bi imeli večji doseg in učinkovitost, če so koordinirani med državami. Pri IMF so v tem smislu poudaril pomembnost deljenja izkušenj in znanja med državami ter podporo zdravstvu. Zelo pomembno pa je, da se ne izgubijo vse prednosti, ki smo jih pridobili z globalizacijo, zato zdaj ni čas za zaprtje meja, še poudarjajo na IMF.
Tiskovna konferenca je potekala ob izdaji novega poročila projekcij rasti gospodarstev za leti 2020 in 2021.
Potek recesije odvisen od trajanja pandemije in ukrepov
Anže Burger s fakultete za družbene vede opozarja, da gre za zelo tvegane ovene. Goldman Sachs je za Evropsko unijo ocenil kar devetodstotni padec BDP, medtem ko nekatere druge projekcije govorijo o štiriodstotnem padcu BDP. Današnja ocena na IMF je 7,5 odstotka padca BDP, a z veliko mero negotovosti. Dejansko trajanje recesije je odvisno predvsem od časa trajanja pandemije in obdobja, v katerem bodo ukrepi veljali.
Pri tem je vredno dodati, da Evropski uniji izhod iz pandemije ne pomaga veliko, če ta še vedno divja drugod po svetu. Namreč, zelo odvisni smo od uvoza in izvoza, zato na izhod iz krize vpliva tudi sočasno premagovanje pandemije. Prav tako še ni jasno, ali se bodo ukrepi, ki jih države zdaj sprejemajo, prijeli. Šele ko se pandemija zajezi, bomo lahko dejansko videli, če je država namenila dovolj likvidnih sredstev za pomoč gospodarstvu in kako se gospodarstvo sploh odziva na ukrepe, dodaja Burger.
