Iskalci franšiz iščejo briljantne blagovne znamke
Širitev franšizinga v Sloveniji ni tako hitra, kot bi si želeli, tudi zaradi pomanjkljive regulative.
Odpri galerijo
V Evropi (skupaj s Turčijo) je blizu 14.000 franšiznih znamk, več kot 517.000 franšizojemalcev, ki zaposlujejo prek tri milijone ljudi. FOTO Shutterstock
Čedalje ostrejša tržna tekma sili podjetja, da stalno iščejo nove, nišne poslovne priložnosti. Ena takih je franšizing, ki po mnenju strokovnjakov s tega področja pomeni velik razvojni potencial za obe strani v poslu, za dajalca in jemalca franšize. Pa tudi za gospodarstvo kot celoto. Pri franšizingu gre pravzaprav za posel »na ključ«, kar je lahko posebej vabljivo za posameznika, ki išče poslovno priložnost, medtem ko dajalcu franšize ustreza predvsem, da se njegova dejavnost oziroma prodaja produkta hitreje širi s pomočjo kapitala in drugih resursov franšizojemalca.
Po zadnjih dosegljivih podatkih Evropske franšizne federacije (EFF) deluje v Evropi (skupaj s Turčijo) blizu 14.000 franšiznih znamk, več kot 517.000 franšizojemalcev, ki zaposlujejo več kot tri milijone ljudi. Sicer pa je domovina franšizinga Amerika, kjer franšize opravijo že več kot pol celotne prodaje (IHS Economics navaja, da je bilo v začetku lanskega leta v ZDA 759.000 franšiznih enot, ki ustvarijo skoraj 757 milijard dolarjev prometa). V Evropi se je franšizni koncept najprej razširil v trgovini, v hitri prehrani in pri izposoji avtomobilov. Največ franšiz imajo Francija, Nemčija, Anglija, Poljska. V tem pogledu je velesila tudi Turčija, zadnja leta intenzivno rastejo v Aziji, Latinski Ameriki, na Kitajskem in v Indiji.
Podatkov za Slovenijo ni, ker nimamo registra franšiznih enot, jasno pa je, da proces tu ni tako hiter, kot bi si želeli. Spodbujanje in razvoj dejavnosti je ključna naloga posebej za to ustanovljene sekcije pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Zakaj? Sekretarka sekcije slovenskih franšiznih družb pri TZS, Edith B. Steiner: »Člani sekcije med drugim opozarjajo na pomanjkljivosti zakonodaje; ta ne upošteva specifičnosti franšizinga. Podjetjem primanjkuje strokovnega znanja oziroma svetovalcev za to področje, kar je vsaj ob začetku te poslovne poti zelo pomembno. Zavedati se je namreč treba, da se franšiznega modela ne da enostavno prenesti v vsako državo, saj je treba upoštevati tudi regionalne specifike, navade prebivalcev, geografske značilnosti ter velikost posamezne regije oziroma države.«
Sekcija, ki je članica Evropske franšizne federacije ter Svetovne franšizne asociacije (WFA), združuje franšizodajalce iz različnih dejavnosti, kot so na primer trgovinska in gostinska dejavnost, nepremičninsko posredništvo ter posredniška dejavnost. Zanje organizira redna srečanja in usposabljanja, seminarje (oktobrski bo na temo davkov), predstavlja jim tuje poslovne prakse v obliki uspešnih franšiznih modelov, do zdaj je organizirala že pet franšiznih forumov, za januar 2020 načrtuje šestega. Na njem bo govora o pomenu vnaprej jasno določenih sistemih delovanja, ki vključujejo postavitev in prodajo franšiz ob upoštevanju specifik slovenskega trga in navad potrošnikov.
V ZDA narašča število podjetij, ki verjamejo, da bo franšizing v prihodnosti predstavljal strateško prednost na trgu. To bi bila lahko dobra priložnost tudi v EU, vendar bi morali razviti in utemeljiti franšizo kot poslovni format, meni Steinerjeva, in podrobneje razdelati ustrezno zakonodajo. V Ameriki je namreč franšizna zakonodaja čedalje bolj pomembna, v zadnjih letih so jo nenehno nadgrajevali (podobno je v Avstraliji).
V Evropi ima le nekaj držav svojo franšizno zakonodajo, večina podjetij pri franšiznem poslovanju upošteva le navodila Evropskega kodeksa etike za franšizing.Tudi Slovenija ima pomanjkljivo zakonodajo, saj ta ne upošteva specifik franšizinga. »Problem se pojavi, ker si kljub velikosti, razširjenosti in ustvarjenim prihodkom v nekaterih državah franšizni sistem ni oblikoval predpisane standardne franšizne dokumentacije, ki je ključna za njegovo uspešno širjenje,« navaja sogovornica. »Prav tako ni prišlo do standardizacije, sistematizacije in izobraževanja, ki bi temu poslovnemu modelu prinesli hiter razvoj. Medtem ko so posamezne blagovne znamke znotraj franšizinga dobro opredeljene, na primer Domino's in McDonald's, franšizno poslovanje v zadnjem času ni bilo inovativno, sistematizirano, kodificirano in ni zorelo kot druge več kot 100 milijard dolarjev velike industrije.«
Med drugim je pri nas le malo franšiznih zagovornikov, malo franšiznih poslovnih analitikov in malo preglednih informacij drugih proizvajalcev o franšiznih znamkah, ki jim lahko zaupajo bodisi franšizodajalec bodisi zasebno lastniško podjetje, ki želi kupiti blagovno znamko.
In kam gre razvoj dejavnosti? Kot zaznava franšizna stroka, iskalci franšiz v zadnjem času iščejo predvsem blagovne znamke z močno identiteto, »briljantne znamke«, ki jih ponujajo odlična, prepoznavna in dinamična podjetja. Te znamke izkoriščajo svoj tržni položaj ali tržno nišo, ki je edinstveno njihova, kar ustvarja visoke ovire za vstop konkurentov. Nasprotno je manj zanimanja za manjše blagovne znamke in tiste v nastajanju, saj so manj opredeljene, manj izpopolnjene in manj donosne.
»Franšizna podjetja z močno blagovno znamko in močnim sporočilom bodo v prihodnosti zelo odmevna ter bodo tako presekala hrup že obstoječe gneče na trgu in svojo zgodbo povedale kandidatom za franšize, ki želijo, kar ponujajo, in se ujemajo s profilom njihove franšize,« se ozira v prihodnost Steinerjeva. »Če franšiza že v fazi rasti deluje in zagotavlja vrednost za kupca kot ikonična blagovna znamka, bo to tudi postala. In v tej smeri razvoja vidimo franšizing in njegove trende v EU, konkretneje v Veliki Britaniji, Franciji, skandinavskih državah in Nemčiji, po čemer bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji.«
Nina Dremelj, predsednica sekcije slovenskih franšiznih družb, pa dodaja: »V franšizingu gre za edinstveno kombinacijo kompetenc vodstva podjetja, postavitve posla in znanja tistih, ki bodo franšizo širili naprej. Lastniki podjetij, ki se ozirajo za franšizingom, se morajo osredotočati na kvaliteten kader znotraj podjetja, ki bo sposoben takšen model širiti, pri tem pa ne smejo zanemarjati znanja, ki je na voljo zunaj njihovih podjetij s področja franšizinga.«
Pomembno je vedeti, kje se informacije in znanje lahko dobijo. Zato omenjena sekcija poskuša streti najtrše orehe, organizira poglobljena izobraževanja in išče odgovore na najbolj pereča konkretna vprašanja. Ta zadevajo davke, pravne vidike posla, vzpostavitev in ohranjanje korektnih odnosov med partnerji, napotke za širitev poslovanja, posebnosti posameznega trga itd., v pomoč pa so ji domači in tuji strokovnjaki.
Po zadnjih dosegljivih podatkih Evropske franšizne federacije (EFF) deluje v Evropi (skupaj s Turčijo) blizu 14.000 franšiznih znamk, več kot 517.000 franšizojemalcev, ki zaposlujejo več kot tri milijone ljudi. Sicer pa je domovina franšizinga Amerika, kjer franšize opravijo že več kot pol celotne prodaje (IHS Economics navaja, da je bilo v začetku lanskega leta v ZDA 759.000 franšiznih enot, ki ustvarijo skoraj 757 milijard dolarjev prometa). V Evropi se je franšizni koncept najprej razširil v trgovini, v hitri prehrani in pri izposoji avtomobilov. Največ franšiz imajo Francija, Nemčija, Anglija, Poljska. V tem pogledu je velesila tudi Turčija, zadnja leta intenzivno rastejo v Aziji, Latinski Ameriki, na Kitajskem in v Indiji.
V Sloveniji gre počasi
Podatkov za Slovenijo ni, ker nimamo registra franšiznih enot, jasno pa je, da proces tu ni tako hiter, kot bi si želeli. Spodbujanje in razvoj dejavnosti je ključna naloga posebej za to ustanovljene sekcije pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Zakaj? Sekretarka sekcije slovenskih franšiznih družb pri TZS, Edith B. Steiner: »Člani sekcije med drugim opozarjajo na pomanjkljivosti zakonodaje; ta ne upošteva specifičnosti franšizinga. Podjetjem primanjkuje strokovnega znanja oziroma svetovalcev za to področje, kar je vsaj ob začetku te poslovne poti zelo pomembno. Zavedati se je namreč treba, da se franšiznega modela ne da enostavno prenesti v vsako državo, saj je treba upoštevati tudi regionalne specifike, navade prebivalcev, geografske značilnosti ter velikost posamezne regije oziroma države.«
Sekcija, ki je članica Evropske franšizne federacije ter Svetovne franšizne asociacije (WFA), združuje franšizodajalce iz različnih dejavnosti, kot so na primer trgovinska in gostinska dejavnost, nepremičninsko posredništvo ter posredniška dejavnost. Zanje organizira redna srečanja in usposabljanja, seminarje (oktobrski bo na temo davkov), predstavlja jim tuje poslovne prakse v obliki uspešnih franšiznih modelov, do zdaj je organizirala že pet franšiznih forumov, za januar 2020 načrtuje šestega. Na njem bo govora o pomenu vnaprej jasno določenih sistemih delovanja, ki vključujejo postavitev in prodajo franšiz ob upoštevanju specifik slovenskega trga in navad potrošnikov.
Samo kodeks je premalo
V ZDA narašča število podjetij, ki verjamejo, da bo franšizing v prihodnosti predstavljal strateško prednost na trgu. To bi bila lahko dobra priložnost tudi v EU, vendar bi morali razviti in utemeljiti franšizo kot poslovni format, meni Steinerjeva, in podrobneje razdelati ustrezno zakonodajo. V Ameriki je namreč franšizna zakonodaja čedalje bolj pomembna, v zadnjih letih so jo nenehno nadgrajevali (podobno je v Avstraliji).
V Evropi ima le nekaj držav svojo franšizno zakonodajo, večina podjetij pri franšiznem poslovanju upošteva le navodila Evropskega kodeksa etike za franšizing.Tudi Slovenija ima pomanjkljivo zakonodajo, saj ta ne upošteva specifik franšizinga. »Problem se pojavi, ker si kljub velikosti, razširjenosti in ustvarjenim prihodkom v nekaterih državah franšizni sistem ni oblikoval predpisane standardne franšizne dokumentacije, ki je ključna za njegovo uspešno širjenje,« navaja sogovornica. »Prav tako ni prišlo do standardizacije, sistematizacije in izobraževanja, ki bi temu poslovnemu modelu prinesli hiter razvoj. Medtem ko so posamezne blagovne znamke znotraj franšizinga dobro opredeljene, na primer Domino's in McDonald's, franšizno poslovanje v zadnjem času ni bilo inovativno, sistematizirano, kodificirano in ni zorelo kot druge več kot 100 milijard dolarjev velike industrije.«
Med drugim je pri nas le malo franšiznih zagovornikov, malo franšiznih poslovnih analitikov in malo preglednih informacij drugih proizvajalcev o franšiznih znamkah, ki jim lahko zaupajo bodisi franšizodajalec bodisi zasebno lastniško podjetje, ki želi kupiti blagovno znamko.
Velike in močne znamke so »in«
In kam gre razvoj dejavnosti? Kot zaznava franšizna stroka, iskalci franšiz v zadnjem času iščejo predvsem blagovne znamke z močno identiteto, »briljantne znamke«, ki jih ponujajo odlična, prepoznavna in dinamična podjetja. Te znamke izkoriščajo svoj tržni položaj ali tržno nišo, ki je edinstveno njihova, kar ustvarja visoke ovire za vstop konkurentov. Nasprotno je manj zanimanja za manjše blagovne znamke in tiste v nastajanju, saj so manj opredeljene, manj izpopolnjene in manj donosne.
»Franšizna podjetja z močno blagovno znamko in močnim sporočilom bodo v prihodnosti zelo odmevna ter bodo tako presekala hrup že obstoječe gneče na trgu in svojo zgodbo povedale kandidatom za franšize, ki želijo, kar ponujajo, in se ujemajo s profilom njihove franšize,« se ozira v prihodnost Steinerjeva. »Če franšiza že v fazi rasti deluje in zagotavlja vrednost za kupca kot ikonična blagovna znamka, bo to tudi postala. In v tej smeri razvoja vidimo franšizing in njegove trende v EU, konkretneje v Veliki Britaniji, Franciji, skandinavskih državah in Nemčiji, po čemer bi se morali zgledovati tudi v Sloveniji.«
Nina Dremelj, predsednica sekcije slovenskih franšiznih družb, pa dodaja: »V franšizingu gre za edinstveno kombinacijo kompetenc vodstva podjetja, postavitve posla in znanja tistih, ki bodo franšizo širili naprej. Lastniki podjetij, ki se ozirajo za franšizingom, se morajo osredotočati na kvaliteten kader znotraj podjetja, ki bo sposoben takšen model širiti, pri tem pa ne smejo zanemarjati znanja, ki je na voljo zunaj njihovih podjetij s področja franšizinga.«
Pomembno je vedeti, kje se informacije in znanje lahko dobijo. Zato omenjena sekcija poskuša streti najtrše orehe, organizira poglobljena izobraževanja in išče odgovore na najbolj pereča konkretna vprašanja. Ta zadevajo davke, pravne vidike posla, vzpostavitev in ohranjanje korektnih odnosov med partnerji, napotke za širitev poslovanja, posebnosti posameznega trga itd., v pomoč pa so ji domači in tuji strokovnjaki.
