Kako rešiti težave z vračili za odpovedane turistične aranžmaje in lete?
Evropska potrošniška organizacija BEUC predlaga ustanovitev posebnega sklada, ministrstvo za gospodarstvo miri, da vrednotnic namesto regresa ne bo.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
V Združenju potrošnikov Slovenije (ZPS) te dni opažajo veliko vprašanj članov, ki jih zanima, kako naj od turističnih agencij dobijo povrnjen denar za že plačane aranžmaje ali lete, ki jih zaradi pandemije ne bo mogoče izvesti. Kot pravijo, nekatere agencije potrošnikom namesto vračila ponujajo vavčerje, s katerim bi storitev izkoristili kasneje. S problemom vračil se ne soočajo le slovenski potrošniki, ampak tudi potrošniki po Evropski uniji.
Evropska potrošniška organizacija BEUC je zato pozvala tri evropske komisarje, da skupaj poiščejo rešitev, ki bo pomagala turistični panogi, a ne v breme potrošnikov. »Pravica potrošnikov do vračila vplačil v primeru odpovedi se ne sme spremeniti v obveznost potrošnikov, da brezobrestno kreditirajo turistično dejavnost, saj se tudi potrošniki soočajo s težkimi zdravstvenimi in ekonomskimi posledicami pandemije,« opozarjajo v BEUC, katere članica je tudi ZPS.
Organizacija je komisarje pozvala, naj na evropski ravni poiščejo poenotene rešitve, ki bodo pomagale tako potrošnikom kot ponudnikom storitev na način, da bodo lahko podjetja nadaljevala svojo gospodarsko dejavnost, potrošniki pa bodo ohranili svoje pravice in s tem tudi zaupanje v to dejavnost. »Ohranitev zaupanja potrošnikov je ključno,« poudarja predsednica ZPS Breda Kutin in opozarja, da za iskanje rešitve nimajo sogovornika na ministrstvu za gospodarstvo.
BEUC opozarja, da je kriza prizadela številne potrošnike, ne le njihovo zdravje, ampak tudi njihovo ekonomsko varnost, saj jih je veliko izgubilo delo ali pa so se jim dohodki znižali. Po izračunih članic BEUC finančne posledice čuti že približno polovica evropskih gospodinjstev. Nacionalne potrošniške organizacije, ZPS ni izjema, sporočajo, da je dve tretjini pritožb v zadnjih tednih prav s področja potovanj, ker imajo potrošniki probleme z vračilom vplačil. Pri nas zakon o varstvu potrošnikov v primeru izrednih okoliščin v kraju potovanja ali v neposredni bližini določa, da lahko potrošnik od pogodbe o paketnem potovanju odstopi in je upravičen do povračila vseh plačil v 14 dneh.
Med predlogi gospodarstva za pomoč turizmu sta menda dve rešitvi: Ena je, da bi agencije strankam namesto vračila denarja izdale vednotnice oziroma vavčerje, s katerimi bi lahko ljudje na potovanje odšli po koncu pandemije. Drug predlog pa je, da bi namesto regresa uvedli vrednostne bone za dopust pri slovenskih turističnih ponudnikih, zato se je že pojavila bojazen, da bodo delavci ostali brez regresa. Na gospodarskem ministrstvu mirijo, da gre zgolj za eno izmed mnogih idej deležnikov in da ne gre za konkreten ukrep, ki bi ga sprejeli v okviru smernic drugega paketa protikoronskih ukrepov. Priznavajo, da bi bil tak predlog težko izvedljiv.
»Razumem težke razmere v turizmu in težko mi je spremljati usode naših podjetij ter njihovih ljudi. Našemu gospodarstvu kot tudi turizmu bomo največ pomagali s tem, da jih vsi skupaj podpremo: kupujmo domače proizvode in storitve. In ko bo epidemija mimo, se spomnimo na to, da so počitnice najlepše doma, da je najvarnejša hrana domača in da so delovna mesta v lokalnem okolju najboljše jamstvo za naš skupni standard,« je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V BEUC poudarjajo, da kljub jasni evropski zakonodaji, po kateri imajo potrošniki pravico do vračila denarja v primeru odpovedi potovanja ali leta zaradi izrednih razmer, nekatere države na žalost želijo to pravico omejiti in potrošnike prisiliti v odlog vračila denarja ali sprejem vavčerjev: »V praksi bi to dejansko pomenilo, da bi potrošnik brezobrestno kreditirali turistično gospodarstvo, čeprav številni potrošniki svoj denar nujno potrebujejo.«
Evropsko združenje potrošnikov zato predlaga, da se na nacionalni ali evropski ravni zagotovi poseben sklad, ki bo potrošnikom zagotavljal vračilo denarja tudi v primeru insolventnosti ponudnikov, podobno, kot so to storili na Danskem. »Takšen ukrep bi bil najbolj enostaven in najbolj primeren za obe strani, tako za ponudnike storitev kot za potrošnike,« so prepričani.
BEUC poudarja, da potrošniške organizacije ne nasprotujejo, da se potrošnike spodbuja k prostovoljnemu sprejemu vavčerjev namesto vrnitve denarja, vendar le, če bodo vavčerji zavarovani z jamstvom pred insolventnostjo in veljavni vsaj dve leti.
Težave z plačili agencijam in letalskim prevoznikom so seveda večplastne, saj se je porušila celotna dobaviteljska veriga. Agencije namreč denarja nimajo pri sebi, ampak je šel ta naprej do prevoznikov, lizing hiš, hotelov, ponudnikov storitev ..., zato tudi nimajo likvidnih sredstev, da bi vsem strankam denar vrnili v predpisanem roku. Neuradno je mogoče izvedeti, da dobavitelji in agencije razmerja med seboj menda rešujejo z dobropisi. Generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević pravi, da predlaganih ukrepov še ne more komentirati.
Evropska potrošniška organizacija BEUC je zato pozvala tri evropske komisarje, da skupaj poiščejo rešitev, ki bo pomagala turistični panogi, a ne v breme potrošnikov. »Pravica potrošnikov do vračila vplačil v primeru odpovedi se ne sme spremeniti v obveznost potrošnikov, da brezobrestno kreditirajo turistično dejavnost, saj se tudi potrošniki soočajo s težkimi zdravstvenimi in ekonomskimi posledicami pandemije,« opozarjajo v BEUC, katere članica je tudi ZPS.
Preberite še: Virusni šok, kakršnega turistična panoga še ni doživela
Organizacija je komisarje pozvala, naj na evropski ravni poiščejo poenotene rešitve, ki bodo pomagale tako potrošnikom kot ponudnikom storitev na način, da bodo lahko podjetja nadaljevala svojo gospodarsko dejavnost, potrošniki pa bodo ohranili svoje pravice in s tem tudi zaupanje v to dejavnost. »Ohranitev zaupanja potrošnikov je ključno,« poudarja predsednica ZPS Breda Kutin in opozarja, da za iskanje rešitve nimajo sogovornika na ministrstvu za gospodarstvo.
Potrošniki ne morejo financirati agencij
BEUC opozarja, da je kriza prizadela številne potrošnike, ne le njihovo zdravje, ampak tudi njihovo ekonomsko varnost, saj jih je veliko izgubilo delo ali pa so se jim dohodki znižali. Po izračunih članic BEUC finančne posledice čuti že približno polovica evropskih gospodinjstev. Nacionalne potrošniške organizacije, ZPS ni izjema, sporočajo, da je dve tretjini pritožb v zadnjih tednih prav s področja potovanj, ker imajo potrošniki probleme z vračilom vplačil. Pri nas zakon o varstvu potrošnikov v primeru izrednih okoliščin v kraju potovanja ali v neposredni bližini določa, da lahko potrošnik od pogodbe o paketnem potovanju odstopi in je upravičen do povračila vseh plačil v 14 dneh.
Predlog bonov namesto regresa že razburja
Med predlogi gospodarstva za pomoč turizmu sta menda dve rešitvi: Ena je, da bi agencije strankam namesto vračila denarja izdale vednotnice oziroma vavčerje, s katerimi bi lahko ljudje na potovanje odšli po koncu pandemije. Drug predlog pa je, da bi namesto regresa uvedli vrednostne bone za dopust pri slovenskih turističnih ponudnikih, zato se je že pojavila bojazen, da bodo delavci ostali brez regresa. Na gospodarskem ministrstvu mirijo, da gre zgolj za eno izmed mnogih idej deležnikov in da ne gre za konkreten ukrep, ki bi ga sprejeli v okviru smernic drugega paketa protikoronskih ukrepov. Priznavajo, da bi bil tak predlog težko izvedljiv.
»Razumem težke razmere v turizmu in težko mi je spremljati usode naših podjetij ter njihovih ljudi. Našemu gospodarstvu kot tudi turizmu bomo največ pomagali s tem, da jih vsi skupaj podpremo: kupujmo domače proizvode in storitve. In ko bo epidemija mimo, se spomnimo na to, da so počitnice najlepše doma, da je najvarnejša hrana domača in da so delovna mesta v lokalnem okolju najboljše jamstvo za naš skupni standard,« je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
V BEUC poudarjajo, da kljub jasni evropski zakonodaji, po kateri imajo potrošniki pravico do vračila denarja v primeru odpovedi potovanja ali leta zaradi izrednih razmer, nekatere države na žalost želijo to pravico omejiti in potrošnike prisiliti v odlog vračila denarja ali sprejem vavčerjev: »V praksi bi to dejansko pomenilo, da bi potrošnik brezobrestno kreditirali turistično gospodarstvo, čeprav številni potrošniki svoj denar nujno potrebujejo.«
Ustanovitev posebnega sklada
Evropsko združenje potrošnikov zato predlaga, da se na nacionalni ali evropski ravni zagotovi poseben sklad, ki bo potrošnikom zagotavljal vračilo denarja tudi v primeru insolventnosti ponudnikov, podobno, kot so to storili na Danskem. »Takšen ukrep bi bil najbolj enostaven in najbolj primeren za obe strani, tako za ponudnike storitev kot za potrošnike,« so prepričani.
BEUC poudarja, da potrošniške organizacije ne nasprotujejo, da se potrošnike spodbuja k prostovoljnemu sprejemu vavčerjev namesto vrnitve denarja, vendar le, če bodo vavčerji zavarovani z jamstvom pred insolventnostjo in veljavni vsaj dve leti.
Veriga dobaviteljev
Težave z plačili agencijam in letalskim prevoznikom so seveda večplastne, saj se je porušila celotna dobaviteljska veriga. Agencije namreč denarja nimajo pri sebi, ampak je šel ta naprej do prevoznikov, lizing hiš, hotelov, ponudnikov storitev ..., zato tudi nimajo likvidnih sredstev, da bi vsem strankam denar vrnili v predpisanem roku. Neuradno je mogoče izvedeti, da dobavitelji in agencije razmerja med seboj menda rešujejo z dobropisi. Generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević pravi, da predlaganih ukrepov še ne more komentirati.
