V zadnjem letu so se cene nekaterih ključnih surovin in energentov, kot so nafta, nikelj in aluminij, pa tudi osnovnih kmetijskih proizvodov zniževale. Ta trend je igral ključno vlogo pri izboljšanju marž v različnih industrijskih sektorjih.

Posebej opazno je bilo to v sektorju nenujnih dobrin v indeksu S&P500, kjer je dobiček v tretjem četrtletju lani dosegel skoraj 41-odstotno medletno rast. Ta je bila delno posledica presenetljivo močnega povpraševanja gospodinjstev.

Glede na to, da povpraševanje gospodinjstev predstavlja 68 odstotkov celotne potrošnje v ZDA in približno polovico v Evropski uniji, je njegov vpliv na gospodarstvo ključen. Povpraševanje podpira močan trg dela, ki se krepi predvsem na račun neugodnih demografskih trendov.

Premalo novih delavcev

Na primeru Slovenije lahko vidimo, da je glede na podatke statističnega urada (Surs) prebivalcev, starih med 61 in 65 leti, približno 141.764, medtem ko je skupina, stara med 16 in 20 leti, precej manjša in šteje 96.431 prebivalcev.

To pomeni, da bo v prihodnjem šestletnem obdobju v Sloveniji približno 47 odstotkov več ljudi odšlo v pokoj, kot jih bo vstopilo na trg dela. V deležu prebivalstva to pomeni, da bo v pokoj odšlo okoli 6,8 odstotka celotnega prebivalstva, medtem ko bo novih delovno sposobnih prebivalcev le 4,6 odstotka prebivalstva. Ta trend postavlja Slovenijo pred demografske izzive, ki so še posebej izraziti ob dejstvu, da ima sosednja Avstrija podobno demografsko sliko.

V zadnjem času so torej neugodni demografski trendi v zahodnih državah prispevali k višji ravni zaposlenosti. Vendar isti trendi pomenijo tudi manjše število potrošnikov, ki imajo zaradi visokih življenjskih stroškov v primerjavi z njihovimi dohodki manjšo kupno moč.

INFOGRAFIKA: Delo

Prihaja dražji denar

To pa pomeni, da po šokih pandemije in energetske krize ponovno (in dokaj hitro) gravitiramo k okolju nižajočih se obrestnih mer. Pričakujemo, da bosta tako ameriška centralna banka (Fed) kot Evropska centralna banka (ECB) začeli zniževati obrestne mere, verjetno že proti koncu prvega četrtletja 2024 ali nekoliko kasneje. To pričakovanje se postavlja v kontrast z razmerami na Japonskem, kjer ob trenutni 2,8-odstotni inflaciji dvig obrestnih mer v letu 2024 ni izključen.

Raznolikost v politikah centralnih bank po vsem svetu poudarja ključne dejavnike, ki so bistveni pri oblikovanju globalne gospodarske dinamike. Vsaka država se srečuje z edinstvenimi gospodarskimi izzivi in si prizadeva za doseganje strateške konkurenčne prednosti, ki tipično temelji na izkoriščanju domačih virov.

Manj uspešna Kitajska

V tem kontekstu je izrednega pomena opazovanje razvoja na Kitajskem, ki že dalj časa igra ključno vlogo pri svetovni gospodarski rasti. Za Kitajsko je bilo lansko leto gospodarsko eno manj uspešnih v zadnjih dvajsetih letih.

Nedavni obisk kitajskega predsednika Xi Jinpinga v San Franciscu pomeni ključen dogodek v geopolitičnem smislu, saj odpira vrata novemu upanju na izboljšanje mednarodnih odnosov, zlasti na področju trgovine. Obisk bi bil lahko prvi korak k zmanjšanju napetosti in obnovitvi trgovinskih vezi, kar bi lahko imelo pomemben pozitiven vpliv na celotno globalno gospodarstvo.

INFOGRAFIKA: Delo

Pozitivno borzno leto

Leto 2023 se je na delniških trgih sicer končalo s pozitivnimi rezultati, ki vsaj za zdaj odsevajo optimizem tudi za novo leto. Indeks ljubljanske borze SBITOP TR, ki upošteva tudi izplačila dividend, je dosegel približno 27-odstotno rast, kar je dober pokazatelj stabilnosti in rasti domačega gospodarstva.

V ospredju so še vedno zanimiva uspešna podjetja, kot so novomeška Krka, Luka Koper, NLB, Sava Re, Petrol, Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenije, ki skupaj tvorijo krepak temelj domačega naložbenega portfelja.

Tudi mednarodni trgi so doživeli znatno rast. Ameriški S&P 500 in Nasdaq sta, računano v evrih, pridobila 21 oziroma 50 odstotkov, nemški DAX pa 20 odstotkov.

Vojne so tudi gospodarski glavobol

Krepak trg dela in vztrajno povpraševanje gospodinjstev, še posebej v ZDA in EU, ostajajo ključni gonilniki gospodarske rasti. To, skupaj z optimističnimi pričakovanji glede prihodnjih obrestnih mer, napoveduje obetaven začetek novega leta za delniške in obvezniške trge.

Med glavnimi tveganji za leto 2024 pa ostajajo geopolitične napetosti, predvsem konflikt na Bližnjem vzhodu, ki še naprej povzroča zaskrbljenost zaradi morebitnih motenj v dobavi nafte. Ob geopolitičnih trenjih na trgih ostajajo še druga tveganja, kot sta ohlajanje nemškega gospodarstva ter relativno visok dolg ZDA in nekaterih evropskih držav.