V Cimosu odpuščajo in zaposlujejo hkrati
Pogajanja med vodstvom in predstavniki delavcev v Cimosu se po napovedanih odpuščanjih v Mariboru in Senožečah nadaljujejo.
Odpri galerijo
V Cimosu so napovedali odpuščanje v Mariboru, kjer bodo povsme zaprli tovarno, in v Senožečah. FOTO: Tomi Lombar/Delo
»Vodstvo je pristalo na večino naših zahtev glede določitve kriterijev za presežne delavce in priznanja vseh pravic. Prepričan sem, da bo na koncu odpuščanj bistveno manj kot so napovedovali,« je dejal Sašo Ristič, predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) za kraško-notranjsko in obalno regijo. S pogajanji bodo nadaljevali prihodnji teden.
V Cimosu so sicer napovedali okoli 200 presežnih delavcev, tako v obratu v Mariboru, ki ga nameravajo povsem zapreti, kot v Senožečah. Pozneje je bilo neuradno govora o številki 150. »V Mariboru je veliko zaščitenih kategorij delavcev, ki jih ne smejo odpustiti – tistih, ki so zavarovani zaradi starosti ali pa so predstavniki sindikata ali sveta delavcev,« omeni Žarko Martič, predsednik sindikata SKEI za Cimos Senožeče. Predvidoma bodo po zaprtju obrata zato ti delavci šli na čakanje. V mariborskem obratu je sicer zaposlenih okoli 150 ljudi. Približno stotim delavcem so ponudili delo v drugih Cimosovih obratih – od Vuzenice do Senožeč in Hrvaške, kjer delo imajo.
»Neobičajno je, da Cimos v Senožečah po eni strani napoveduje odpuščanje 50 delavcev, po drugi strani pa tja seli del mariborske proizvodnje in namerava še zaposlovati, celo inženirje,« izpostavi Ristič. Iz Senožeč pa naj bi del proizvodnje preselili v Bosno. O samem programu odpuščanja se za zdaj niso pogovarjali, saj se bodo vnovič sestali predvidoma prihodnji četrtek.
V Cimosovem svetu delavcev pa so opozorili, da bi moralo vodstvo družbe pripraviti program preseženih delavcev na ravni celotne družbe, ne pa, da so napovedali zaprtje tovarne v Mariboru, zato so sprožili postopek arbitraže. Gre za postopek, ki ga določa zakon, s pomočjo katerega predstavniki delavcev in vodstva podjetja lahko zbližajo stališča.
Cimos je pred tremi leti prevzela italijanska skupina TCH, ki jo vodi Gino Berti. Potem ko je lani kazalo, da se je družba začela pobirati, pa je med krizo zaradi pandemije, ki je močno prizadela avtomobilsko industrijo, spet zašla v težave. Konec lanskega leta je družba zaposlovala manj kot tisoč ljudi, pred štirimi leta pa je bilo njihovo število vsaj štirikrat večje.
V Cimosu so sicer napovedali okoli 200 presežnih delavcev, tako v obratu v Mariboru, ki ga nameravajo povsem zapreti, kot v Senožečah. Pozneje je bilo neuradno govora o številki 150. »V Mariboru je veliko zaščitenih kategorij delavcev, ki jih ne smejo odpustiti – tistih, ki so zavarovani zaradi starosti ali pa so predstavniki sindikata ali sveta delavcev,« omeni Žarko Martič, predsednik sindikata SKEI za Cimos Senožeče. Predvidoma bodo po zaprtju obrata zato ti delavci šli na čakanje. V mariborskem obratu je sicer zaposlenih okoli 150 ljudi. Približno stotim delavcem so ponudili delo v drugih Cimosovih obratih – od Vuzenice do Senožeč in Hrvaške, kjer delo imajo.
»Neobičajno je, da Cimos v Senožečah po eni strani napoveduje odpuščanje 50 delavcev, po drugi strani pa tja seli del mariborske proizvodnje in namerava še zaposlovati, celo inženirje,« izpostavi Ristič. Iz Senožeč pa naj bi del proizvodnje preselili v Bosno. O samem programu odpuščanja se za zdaj niso pogovarjali, saj se bodo vnovič sestali predvidoma prihodnji četrtek.
V Cimosovem svetu delavcev pa so opozorili, da bi moralo vodstvo družbe pripraviti program preseženih delavcev na ravni celotne družbe, ne pa, da so napovedali zaprtje tovarne v Mariboru, zato so sprožili postopek arbitraže. Gre za postopek, ki ga določa zakon, s pomočjo katerega predstavniki delavcev in vodstva podjetja lahko zbližajo stališča.
Cimos je pred tremi leti prevzela italijanska skupina TCH, ki jo vodi Gino Berti. Potem ko je lani kazalo, da se je družba začela pobirati, pa je med krizo zaradi pandemije, ki je močno prizadela avtomobilsko industrijo, spet zašla v težave. Konec lanskega leta je družba zaposlovala manj kot tisoč ljudi, pred štirimi leta pa je bilo njihovo število vsaj štirikrat večje.
