V nadaljevanju preberite:

Če se najprej obrnemo k bolj ludističnemu delu: Akiles se na kar nekaj mestih referira na Jamesa Joycea (od mačka Uliksesa do Đojsove ulice, od formalnega evociranja Mollyjinega monologa do fakultetnih omemb Finneganovega bdenja), ki je predvsem s Finneganovim bdenjem raztopil jezik v asociacijah in ga naredil za eno najteže prevedljivih literarnih del. Tako tudi Akilesa zaznamujejo nekateri komelovski neologizmi, skovanke (recimo: veležrebričan burger), kjer besede izgubijo svoje znane meje in po zvočnih asociacijah – ki so specifične v vsakem posameznem jeziku – prehajajo v drugo, podobno zvenečo besedo (North America pri Joyceu, recimo, postane North Armorica, s čimer v novi besedi uresniči zvočno sorodnost besed »America« in »armor«, ki je lastna angleščini in ki bi v slovenščini potrebovala neko povsem drugo aktualizacijo, s tem pa tudi pomen in konotacijo).