Krpan v novi preobleki – kot pobarvanka

»Kdor bo barval te ilustracije, bo večkrat prebral tudi Levstikov­ tekst, ki ima neverjetno lep in ­sočen jezik,« je dejal Božidar Strman - Mišo, akademski slikar in mentor v likovni šoli Lice, ki je s 35 ilustracijami opremil Martina­ Krpana. V digitalni obliki smo dobili kakovostno pobarvanko za otroke in odrasle.



Galerija Miklova hiša je pred dvema dnevoma uporabnikom razposlala digitalno izdajo Levstikovega Martina Krpana kot »bralno-likovno razvedrilo v času epidemije«. Božidar Strman - Mišo se je lotil projekta zdaj, v času novega koronavirusa, ker glasbeni umetniki delajo epidemiji prilagojene koncerte, likovni umetniki pa se lahko približajo ljudem s svojim medijem. »Pa tudi likovno slabih in kičastih pobarvank imam dovolj,« je dejal umetnik, ki živi na Blokah. S pomočjo hčere Polone je ilustracije, ki jih je že pred časom narisal kot panjske končnice za čebelnjak in so zdaj razstavljene ob njegovi hiši, priredil za pobarvanko. Nastala je 31-stranska knjiga, ki si jo natisnemo in po navodilih, ta so dodana na koncu, doma tudi zvežemo.

Poleg tega, da se bodo otroci in odrasli lahko zabavali z barvanjem odličnih ilustracij, je vrednost te pobarvanke v tekstu, ki je velikokrat prezrt, je opozoril umetnik. »Zgodbo o Martinu Krpanu poznamo, vendar je zame pomembnejši žlahten in neverjetno sočen jezik Frana Levstika.« Na izust je citiral Levstikovo delo: »Tako se mi je sitno zdelo, da vam na morem povedati! Raje bi bil imel, da bi se mi bili utrgali v cerkvi naramnici obe kmalu, takrat ko bi ravno bil sveče prižigal.«


 

»Bloško robat, neotesan in nikoli ne moralizira«

Ilustriranje panjskih končnic z zgodbo moža z Vrha pri Sveti Trojici ni bilo Strmanovo prvo srečanje z Martinom Krpanom. V katalogu, ki je izšel leta 2014 ob njegovi razstavi Risbe in grafike, ki je bila v Galeriji Miklova hiša, so zapisali, da Strmana bolj kot literarni lik Martina Krpana zanima njegova arhetipska podoba. »V njej pooseblja bloškega kmeta, ki s trmo, robato neomajnostjo, preprosto zdravorazumsko logiko in pokončno držo izbori preživetje v še tako nenaklonjenih razmerah.«



Tako kot je Francetu Miheliču pred desetletji uspelo povzdigniti kurenta na visoko simbolno-duhovno raven, je Strmanu »vsaj delno uspelo iztrgati Krpana iz konteksta folklorizma in ga napolniti z globljim sporočilnim nabojem. Orjaška pleča, predimenzionirane roke in majhna glava s plitvim širokokrajnim klobukom so v surovosti na meji karikature in, kadar se jim uspe obdržati na njej, njegova močna prezenca deluje še kako resno.« Strman ustvarja vitalne, trpež­ne in izkušene protagoniste, ki so brez usodnosti, tragike in trpkosti. Niso žrtve. Ali kot piše v katalogu: »Krpan ostaja bloško robat, neotesan in nikoli ne moralizira. Kakšno olajšanje!«


 

Izčiščena in jasna risba

Da je Martin Krpan v novi – in verjetno prvi – slovenski pobarvanki zaživel z risbo Božidarja Strmana - Miše, ni presenečenje, saj je risba temeljni likovni jezik umetnika, ki je močno ukoreninjen v notranjsko okolje Blok. V omenjenem katalogu so zapisali: »Risbo akademskega slikarja Božidarja Strmana lahko obravnavamo prav v tem smislu – kot samostojen gradnik likovnega jezika, ki se ne ozira na barvne imperative in barve kot nosilke sporočilnosti niti ne pogreša. Ta je le dopolnilo črtam, ki se v skupku pretanjenih interakcij združijo v polnopomensko celoto.«

Njegovo ustvarjanje – je tudi mojster grafike – je raznoliko in spremenljivo, odvisno od motiva, razpoloženja in predvsem funkcije, ki jo je namenil posameznemu likovnemu delu. Tudi tokrat, ko so ilustracije namenjene barvanju (in prebiranju Levstikovega besedila), se je Strman z dodatno izčiščeno in jasno risbo izkazal kot mojster.