Dolgo, vroče koronapoletje v Ljubljani

Življenje v prestolnici v vročih dneh kljub epidemiji ni zastalo, se je pa drastično spremenilo. A to ne pomeni, da ni nič manj pestro.
Fotografija: Ljubljano je še lani obiskalo rekordno število turistov, letos jih je le za vzorec. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Ljubljano je še lani obiskalo rekordno število turistov, letos jih je le za vzorec. FOTO: Jure Eržen/Delo

Turisti v Ljubljani so to poletje prava redkost, le tu in tam je opaziti manjše skupine tujcev, ki si radovedno ogledujejo znamenitosti mesta. Takšni prizori in tako maloštevilni obisk tujih gostov so za Ljubljano nenavadni, saj smo kar nekaj let lahko videli, da so turisti že v začetku maja preplavili prestolnico. Številke o turistični obiskanosti so bile pred izbruhom epidemije vsako leto višje, postavljali so se rekordi, vročih poletnih dni pa so se (še lani) najbolj veselili turistični delavci, hotelirji, trgovci in gostinci. Malo manj so bili nad velikim obiskom turistov v glavnem mestu navdušeni domačini, predvsem v strogem središču mesta. Zdaj turiste pogrešamo vsi, poleg tega pa so od obiska tujih gostov mnogo tudi (dobro) živeli.


Uredniški izbor odmevnih tem

 
Kako je epidemija zarezala v načrtovane večje hotelske naložbe v Ljubljani in kaj se dogaja z nekaterimi  nepremičninami, ki so jih oddajali v kratkoročni najem? Po mnenju Gregorja Jamnika, direktorja hotela Slon, si ljubljanski in slovenski turizem nikoli ne bosta toliko opomogla, da bi prišla na raven pred pandemijo. »Ker smo priče koncu globalizacije in s tem tudi koncu globalnega turizma, bi o tem morali razmišljati tudi investitorji, ki v prestolnici vlagajo v hotelirstvo. Če bo teh investicij preveč, bomo vsi ljubljanski hoteli prazni,« je prihodnjo turistično podobo mesta slikovito opisal direktor najbolj znanega hotela v središču Ljubljane.

Miha Gostiša, direktor družbe Šumijev kvart, zanika, da so v okviru projekta Šumi opustili načrt o gradnji hotela. Upravljala ga bo španska hotelska veriga Barcelo. FOTO: Vid Svetina
Miha Gostiša, direktor družbe Šumijev kvart, zanika, da so v okviru projekta Šumi opustili načrt o gradnji hotela. Upravljala ga bo španska hotelska veriga Barcelo. FOTO: Vid Svetina

 
Manja Pušnik o zaprtih hotelih, padcu števila turistov in spremenjenih načrtih investitorjev. Si bo turizem v Ljubljani sploh kdaj opomogel?

Ob udaru prvega vročinskega vala so se številni meščani lahko hladili tudi v mestnih kopališčih, nekateri so se odpravili na bregove rek in jezera v okolici Ljubljane. Zanimalo nas je, kako je v časih, ko veljajo varnostni ukrepi, poskrbljeno na ljubljanskih kopališčih, pa tudi katera med njimi so že odprta in kaj se dogaja z načrti za prenovo kopališča Ilirija. Pogostejše razkuževanje garderob, tušev in toaletnih prostorov, opozarjanje na fizično distanco – vse to so nove naloge, ki jih morajo po novem izvajati na bazenih.
 
Mojca Zabukovec o novi realnosti na ljubljanskih kopališčih. Kopalna sezona je odprta.

 
Z začetkom počitnic so svoja vrata odprla tudi ljubljanska kopališča. FOTO: Roman Šipić/Delo
Z začetkom počitnic so svoja vrata odprla tudi ljubljanska kopališča. FOTO: Roman Šipić/Delo


Veliko razburjenja v javnosti je povzročil odlok občine Ig, s katerim so spremenili prometni režim na območju Iškega vintgarja. Po novem namreč z osebnim vozilom ni več mogoče priti do tamkajšnje gostilne, ampak je treba vozilo pustiti na novourejenem parkirišču. Na območju vintgarja je prepovedano tudi kurjenje na prostem, izvajanje piknikov, taborjenje, predvajanje glasbe na prostem in odlaganje odpadkov. Denarne kazni za kršitelje so visoke.   
 
Mojca Zabukovec o novih pravilih na priljubljeni lokaciji Ljubljanskega barja. Iški vintgar zaprli za avtomobile in piknike.

Občina Ig je na majski seji sprejela odlok, s katerim se je spremenil prometni režim na območju Iškega vintgarja. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Občina Ig je na majski seji sprejela odlok, s katerim se je spremenil prometni režim na območju Iškega vintgarja. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice


Vsako tretje gospodinjstvo pri nas ima psa ali mačko. Nekateri hišni ljubljenčki pa nimajo te sreče, da bi postali del družine, zato del svojega življenja preživijo v zavetiščih. Največji med njimi je ljubljansko zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah, ki ga ljubljanska občina že skoraj leto dni delno prenavlja. Zaključili so že drugo fazo prenove in pred dnevi tudi odprli veterinarsko ambulanto z dodatnimi namestitvenimi zmogljivostmi. Med njimi je tudi posebni izolatorij za kužne živali. V sedemnajstih letih so v zavetišču Gmajnice poskrbeli za več kot 32.000 živali, skrbnikom vrnili več kot 5000 izgubljenih živali, okoli 10.000 živalim pa poiskali novi dom.

Zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah je dobilo novo podobo, vendar prenova še traja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Zavetišče za zapuščene živali na Gmajnicah je dobilo novo podobo, vendar prenova še traja. FOTO: Leon Vidic/Delo

 
Aleš Stergar o novi pridobitvi zavetišča v članku Izolatorij za kužne živali. Med epidemijo so v zavetišču vzpostavili tudi posebni prostor za živali, katerih lastniki so hospitalizirani. Več v članku Kam s psom ali mačko, če zbolimo za covidom-19.

V zavetišču Gmajnice lahko po novem v posebnem izolatoriju namestijo tudi okužene zapuščene živali. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V zavetišču Gmajnice lahko po novem v posebnem izolatoriju namestijo tudi okužene zapuščene živali. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
 
 
 
Še pred izbruhom epidemije je bila Ljubljana eno samo veliko gradbišče. Najverjetneje ni dela mesta, kjer ne bi gradili stanovanj ali popravljali ceste. Ker se glavno mesto že leta sooča s pomanjkanjem novih stanovanj, se ta prodajajo kot vroče žemljice. Stanovanja so prodana ali rezervirana, še preden investitorji pridobijo vsa dovoljenja za gradnjo.

Ne glede na epidemijo se investitorji v prestolnici mrzlično pripravljajo na ponovni val gradenj tržnih stanovanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ne glede na epidemijo se investitorji v prestolnici mrzlično pripravljajo na ponovni val gradenj tržnih stanovanj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 
Kje se gradi in kakšne so cene novih stanovanj v članku Ljubljana na drugem valu stanovanjskih gradenj. Aleš Stergar pa o obnovi dveh najbolj prometnih cest v Ljubljani Po Dunajski še obnova Tržaške.
 
V začetku junija se je začela celovita prenova ljubljanske Tržaške ceste, vse od Trga Mladinskih delovnih brigad in Tobačne do avtocestnega obroča. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V začetku junija se je začela celovita prenova ljubljanske Tržaške ceste, vse od Trga Mladinskih delovnih brigad in Tobačne do avtocestnega obroča. FOTO: Uroš Hočevar/Delo


Že pred epidemijo pa smo v Delu med prvimi opozorili na domnevne nepravilnosti pri poslovanju domžalskega javnega komunalnega podjetja Prodnik. Tamkajšnje vodstvo je krivdno odpustilo sindikalista Blaža Jazbeca in Tomaža Lična. Oba sta opozarjala na domnevne nepravilnosti v domžalskem komunalnem podjetju, in ker sta bila nezadovoljna s hišnim sindikatom, sta ustanovila svoj sindikat. Vodstvo Prodnika ju je kasneje odpustilo, vendar pa se zgodba ni končala. Še več, med epidemijo se je vse skupaj začelo še bolj zapletati.  
 
 
Podrobnosti v člankih Bojana Rajška Odpuščene delavce lovil detektiv in jim vročal kazen in Nisem kradel vode in tudi ne sredstev Prodnika.
 

Zaposlena v komunalnem podjetju Prodnik sta začela opozarjati na kršitve pravic agencijskih delavcev, nato pa med epidemijo ostala brez dela. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Zaposlena v komunalnem podjetju Prodnik sta začela opozarjati na kršitve pravic agencijskih delavcev, nato pa med epidemijo ostala brez dela. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

 
Čez dobre tri tedne se bo začelo novo šolsko leto, še pred tem pa bo znano, kako bo to jesen potekalo izobraževanje. Že zdaj pa je jasno, da bodo učenci Osnovne šole Bičevje s prvim septembrom pripojeni k Osnovni šoli Kolezija. Temu so sicer nasprotovali tako učenci kot starši in ravnatelj OŠ Bičevje, vendar je občina pri združevanju šol vztrajala.  
 
Mojca Zabukovec o pripojitvi dveh ljubljanskih osnovnih šol Prvega septembra namesto dveh šol le ena.
 
OŠ Bičevje od 1. septembra ne bo več, saj bo pridružena k OŠ Kolezija, ostajajo pa spomini na 54-letno zgodovino in lepo mladost. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
OŠ Bičevje od 1. septembra ne bo več, saj bo pridružena k OŠ Kolezija, ostajajo pa spomini na 54-letno zgodovino in lepo mladost. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

 

Komentarji: