Okoli 600 najemnih stanovanj do leta 2021
Za gradnjo najemnih stanovanj republiški sklad pridobil posojilo evropske razvojne banke
Odpri galerijo
V bližini soseske Zeleni Gaj na Brdu bo republiški stanovanjski sklad (skupaj z mestnim skladom) do leta 2021 zgradil nova najemna stanovanja. FOTO Blaž Samec/Delo
Po nedavni sklenitvi pogodbe z Razvojno banko Sveta Evrope (CEB) o najemu 50-milijonskega posojila pod izjemno ugodnimi pogoji bo Stanovanjski Sklad Republike Slovenije (SSRS) začel operativno izvajati tri nove projekte najemnih stanovanj v skupni ocenjeni vrednosti sto milijonov evrov. Razpis za izvajalca gradnje skoraj 500 stanovanj v ljubljanski soseski Novo Brdo bo objavljen prihodnji teden, je napovedal direktor sklada Črtomir Remec.
Evropska razvojna banka je po dvoletnem postopku 50 milijonov evrov posojila odobrila za gradnjo 800 javnih najemnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru. Končni rok za črpanje kredita v dveh tranšah je konec junija leta 2023, končni rok vračila je do 20 let od dneva črpanja. Republiški stanovanjski sklad načrtuje, da bo do prihodnjega leta zagotovil dva tisoč novih najemnih stanovanj, do leta 2025 pa podvojitev števila na prelomnih 10.000 javnih najemnih stanovanj.
Skupaj gre za tri obsežnejše projekte. Prvi je pilotni projekt stanovanjske skupnosti Gerbičeva v Ljubljani s 109 bivalnimi enotami za mlade med 18. in 29. letom. Drugi projekt je gradnja 498 najemnih stanovanj za družine z nizkimi do srednje nizkimi dohodki in deloma tudi najemnimi oskrbovanimi stanovanji za starejše v novi ljubljanski soseski Novo Brdo. Tretji projekt pa je gradnja do 215 stanovanjskih enot (z vključno 60 oskrbovanimi stanovanji za starejše) Pod Pekrsko gorco v Mariboru.
Okvirno naj bi najemnine znašale od pet do sedem evrov za kvadratni meter. Na Brdu naj bi znašale okoli sedem evrov, v Mariboru od pet do šest evrov, za posteljo na Gerbičevi, kjer ni možnosti za družinsko življenje, pa bi mladi odšteli sto evrov na mesec.
Stanovanjska skupnost za mlade na območju Trnovega je zasnovana kot celota več skupnosti posameznikov, ki bodo bivali v 109 bivalnih enotah različnih tipov v štirih etažah. Desetina teh stanovanj je načrtovana tudi z možnostjo prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami. Trenutno sklad pridobiva gradbeno dovoljenje, ki ga pričakuje v juniju, graditi pa bi začeli po dopustih.
Poleg bivalnih enot so načrtovani še skupni prostori in medgeneracijski center, stojala s 60 mesti za parkiranje koles in 40 parkirnih mest za osebna vozila.
Nasproti obstoječe soseske Zeleni gaj na Brdu bo na 4,8 hektara zemljišč zrasla stanovanjska soseska Novo Brdo. Republiški stanovanjski sklad bo zgradil 498 stanovanj v velikosti od 30 do 80 kvadratnih metrov v 18 objektih, od tega bo 24 oskrbovanih stanovanj. V fazi E2 je predvidenih 307 stanovanj, v fazi E3 pa166 stanovanj s skupaj 522 parkirnimi mesti v podzemnih garažah. Na Novem Brdu bodo ponudili višji standard bivanja za različne generacije.
Sprva je bilo napovedano, da bo sklad razpis za prvo fazo novogradnje na Novem Brdu objavil včeraj, po presenetljivo hitri odločitvi državnih revizorjev in zavrnitvi obeh revizijskih zahtevkov pa bodo v SSRS združili dve predvideni fazi projekta in objavili združeni razpis, na katerega se bodo gradbinci lahko prijavili za delo v celoti ali ločeno. Predvideni rok izgradnje je zaradi revizijskih zahtevkov in zapletov pri izkopu gradbene jame s sevniškim podjetjem Rafael, ki je odvečni material odlagalo v zaščitenem območju Nature 2000 na Gmajnicah, zamaknjen za eno leto, torej na konec leta 2021.
Novih zapletov z deponijami direktor sklada Remec ne pričakuje, saj je po OPPN dovolj prostih deponij, bo pa strošek odlaganja višji. Revizijske zahtevke gradbenih podjetij ocenjuje kot propadli poskus gradbenih podjetij, da bi zavirali projekte stanovanjskega sklada. Slovenska gradbena podjetja po Remčevih besedah izkoriščajo zaprt domači trg in navijajo cene nerazumno visoko, tudi za 30 in več odstotkov in v to vštejejo penale za zamude, saj v izhodišču nimajo dovolj zmogljivosti.
Projekt Novo Brdo so za novi razpis preprojektirali in naredili korak h gradbincem. Črtomir Remec pri njihovem izboru ne napoveduje pogajanj, hkrati pa upa, da se bo s korektno, glede na pocenjeni projekt nižjo ceno, kateri prijavil. Tisti, ki bi zares rad delal, ne pa čakal dve ali tri leta na krizo.
Z vsemi napovedanimi javnimi najemnimi stanovanji republiški sklad zastavljenega cilja 10.000 najemnih stanovanj, kjer sicer računajo še na lokalne in mestne sklade ter tudi na odkupe, še ne bo dosegel. Zato so ta teden vladi poslali predlog, da nanj brezplačno prenese zemljišča slabe banke (DUTB) v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, na Obali in v Novem mestu. Zemljišča so namreč predpogoj za dolgoročno urejeni trg.
V mariborski soseski Pod Pekrsko gorco bo republiški stanovanjski sklad v dveh funkcionalnih fazah zgradil v štirih nezaključenih karejih sodobne večstanovanjske stavbe s 400 stanovanji v velikosti od 35 do 80 kvadratnih metrov. S posojilom bodo (v prvi fazi) zgradili 212 stanovanj, tretjino od ostalih 188 stanovanj, za katere investitor še ni znan, pa naj bi zgradili v leseni izvedbi. V soseski bosta tudi dve stavbi s skupno 60 oskrbovanimi stanovanji. Začetek gradbenih del je načrtovan novembra, zaključek del pa se pričakuje do konca leta 2021.
V Mariboru načrtuje sklad tudi lastno gradnjo 437 najemnih stanovanj (z vključno 60 oskrbovanimi za starejše) v večstanovanjskih objektih na Ulici Veljka Vlahoviča v Novem Pobrežju. Gradili naj bi med letoma 2023 in 2025. Glede na število stanovanj bi lahko bila okvirna vrednost tega projekta okoli 40 milijonov evrov.
Evropska razvojna banka je po dvoletnem postopku 50 milijonov evrov posojila odobrila za gradnjo 800 javnih najemnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru. Končni rok za črpanje kredita v dveh tranšah je konec junija leta 2023, končni rok vračila je do 20 let od dneva črpanja. Republiški stanovanjski sklad načrtuje, da bo do prihodnjega leta zagotovil dva tisoč novih najemnih stanovanj, do leta 2025 pa podvojitev števila na prelomnih 10.000 javnih najemnih stanovanj.
Skupaj gre za tri obsežnejše projekte. Prvi je pilotni projekt stanovanjske skupnosti Gerbičeva v Ljubljani s 109 bivalnimi enotami za mlade med 18. in 29. letom. Drugi projekt je gradnja 498 najemnih stanovanj za družine z nizkimi do srednje nizkimi dohodki in deloma tudi najemnimi oskrbovanimi stanovanji za starejše v novi ljubljanski soseski Novo Brdo. Tretji projekt pa je gradnja do 215 stanovanjskih enot (z vključno 60 oskrbovanimi stanovanji za starejše) Pod Pekrsko gorco v Mariboru.
Okvirno naj bi najemnine znašale od pet do sedem evrov za kvadratni meter. Na Brdu naj bi znašale okoli sedem evrov, v Mariboru od pet do šest evrov, za posteljo na Gerbičevi, kjer ni možnosti za družinsko življenje, pa bi mladi odšteli sto evrov na mesec.
Mladinska stanovanjska skupnost
Stanovanjska skupnost za mlade na območju Trnovega je zasnovana kot celota več skupnosti posameznikov, ki bodo bivali v 109 bivalnih enotah različnih tipov v štirih etažah. Desetina teh stanovanj je načrtovana tudi z možnostjo prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami. Trenutno sklad pridobiva gradbeno dovoljenje, ki ga pričakuje v juniju, graditi pa bi začeli po dopustih.
Poleg bivalnih enot so načrtovani še skupni prostori in medgeneracijski center, stojala s 60 mesti za parkiranje koles in 40 parkirnih mest za osebna vozila.
Nasproti obstoječe soseske Zeleni gaj na Brdu bo na 4,8 hektara zemljišč zrasla stanovanjska soseska Novo Brdo. Republiški stanovanjski sklad bo zgradil 498 stanovanj v velikosti od 30 do 80 kvadratnih metrov v 18 objektih, od tega bo 24 oskrbovanih stanovanj. V fazi E2 je predvidenih 307 stanovanj, v fazi E3 pa166 stanovanj s skupaj 522 parkirnimi mesti v podzemnih garažah. Na Novem Brdu bodo ponudili višji standard bivanja za različne generacije.
Novo Brdo gre naprej
Sprva je bilo napovedano, da bo sklad razpis za prvo fazo novogradnje na Novem Brdu objavil včeraj, po presenetljivo hitri odločitvi državnih revizorjev in zavrnitvi obeh revizijskih zahtevkov pa bodo v SSRS združili dve predvideni fazi projekta in objavili združeni razpis, na katerega se bodo gradbinci lahko prijavili za delo v celoti ali ločeno. Predvideni rok izgradnje je zaradi revizijskih zahtevkov in zapletov pri izkopu gradbene jame s sevniškim podjetjem Rafael, ki je odvečni material odlagalo v zaščitenem območju Nature 2000 na Gmajnicah, zamaknjen za eno leto, torej na konec leta 2021.
Novih zapletov z deponijami direktor sklada Remec ne pričakuje, saj je po OPPN dovolj prostih deponij, bo pa strošek odlaganja višji. Revizijske zahtevke gradbenih podjetij ocenjuje kot propadli poskus gradbenih podjetij, da bi zavirali projekte stanovanjskega sklada. Slovenska gradbena podjetja po Remčevih besedah izkoriščajo zaprt domači trg in navijajo cene nerazumno visoko, tudi za 30 in več odstotkov in v to vštejejo penale za zamude, saj v izhodišču nimajo dovolj zmogljivosti.
Projekt Novo Brdo so za novi razpis preprojektirali in naredili korak h gradbincem. Črtomir Remec pri njihovem izboru ne napoveduje pogajanj, hkrati pa upa, da se bo s korektno, glede na pocenjeni projekt nižjo ceno, kateri prijavil. Tisti, ki bi zares rad delal, ne pa čakal dve ali tri leta na krizo.
Z vsemi napovedanimi javnimi najemnimi stanovanji republiški sklad zastavljenega cilja 10.000 najemnih stanovanj, kjer sicer računajo še na lokalne in mestne sklade ter tudi na odkupe, še ne bo dosegel. Zato so ta teden vladi poslali predlog, da nanj brezplačno prenese zemljišča slabe banke (DUTB) v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, na Obali in v Novem mestu. Zemljišča so namreč predpogoj za dolgoročno urejeni trg.
Mariborski soseski
V mariborski soseski Pod Pekrsko gorco bo republiški stanovanjski sklad v dveh funkcionalnih fazah zgradil v štirih nezaključenih karejih sodobne večstanovanjske stavbe s 400 stanovanji v velikosti od 35 do 80 kvadratnih metrov. S posojilom bodo (v prvi fazi) zgradili 212 stanovanj, tretjino od ostalih 188 stanovanj, za katere investitor še ni znan, pa naj bi zgradili v leseni izvedbi. V soseski bosta tudi dve stavbi s skupno 60 oskrbovanimi stanovanji. Začetek gradbenih del je načrtovan novembra, zaključek del pa se pričakuje do konca leta 2021.
V Mariboru načrtuje sklad tudi lastno gradnjo 437 najemnih stanovanj (z vključno 60 oskrbovanimi za starejše) v večstanovanjskih objektih na Ulici Veljka Vlahoviča v Novem Pobrežju. Gradili naj bi med letoma 2023 in 2025. Glede na število stanovanj bi lahko bila okvirna vrednost tega projekta okoli 40 milijonov evrov.
