Zanima jih, kako v Ljubljani živite

To je le nekaj vprašanj, ki jih skupina ljubljanskih študentov pod vodstvom profesorice Hajdeje Iglič s fakultete za družbene vede zastavlja prebivalcem glavnega mesta v anketi Analiza stanovanjske problematike, ki bo do konca avgusta na voljo na spletišču 1KA. »Spletna anketa je del študentskega inovativnega projekta za družbeno korist. Gre za razvojno-izobraževalni projekt, pri katerem sodeluje skupina osmih študentov sociologije, politologije, arhitekture in komunikologije s pomočjo Marka Petelina z Inštituta za politike prostora,« razloži vodja Hajdeja Iglič. Razlogov za takšno raziskavo je po njenem več.

»Javne razprave in objave ter površno opazovanje trendov nakazujejo, da je stanovanjska problematika v Ljubljani pereča in se še zaostruje,« poudarja profesorica in hkrati opozarja, da je bila zadnja večja raziskava o stanovanjskih razmerah v glavnem mestu opravljena pred štirinajstimi leti, podatki, ki so na voljo v uradnih registrih, pa so pomanjkljivi.

»Zavedanje o stanovanjski problematiki, s katero se še posebej srečujejo mlajše generacije, v slovenskem političnem prostoru ni zadostno. To velja tako na državni kot na mestni ravni,« ugotavlja Igličeva. Na podlagi odgovorov prebivalcev mesta, analize javno dostopnih podatkov in pogovorov s ključnimi akterji na stanovanjskem področju bodo tako, kot dodaja profesorica s fakultete za družbene vede, pridobili prvi uvid v problematiko.
 

Stanje v razsulu, a omejeno zanimanje

Na ministrstvu za okolje in prostor ugotavljajo, da več kot šest tisoč gospodinjstev čaka na neprofitno najemno stanovanje, v glavnem mestu zgolj vsak deseti prosilec dobi najemno stanovanje. Najmanj četrtino najemnih stanovanj oddajajo nezakonito in za kratek čas, po drugi strani pa je 21 odstotkov stanovanjskega sklada praznega.

Da so zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj mnogi, predvsem mladi, prisiljeni v tržni najem, najemnina in stanovanjski stroški pa lahko znašajo tudi polovico posameznikovih prihodkov, je pokazala raziskava, ki so jo med 1211 najemniki stanovanj, med katerimi je bila več kot polovica mlajših od 29 let, pred dvema letoma opravili pri Mladinskem svetu Slovenije (MSS). »Stanovanjski položaj mladih generacij je žal zelo odvisen od položaja in zmožnosti njihovih staršev, tisti, ki nimajo materialnega zaledja pri starših, pa se morajo znajti sami. Ker je neprofitnih najemnih stanovanj veliko premalo, so prepuščeni tržnemu najemu, ki pa je povsem neurejen in omogoča številne kršitve pravic najemnikov,« je ugotovitve takrat povzel predsednik MSS Tin Kampl.

Da so razmere na stanovanjskem področju v Sloveniji »nujna posledica tega, da je stanovanjska politika na ravni države v razsulu«, poudarja Srna Mandič, ki vodi Center za proučevanje družbene blaginje pri fakulteti za družbene vede. Tudi profesorica Hajdeja Iglič opozarja podobno. Anketa, ki jo trenutno izvajajo na fakulteti, je, kot pravi, dostopna zgolj na spletu zaradi finančnih, časovnih in kadrovskih omejitev, saj bi za izvajanje raziskave na terenu potrebovali resnejše financiranje. Toda tega ni, čeprav bi ga, kot dodaja, v skladu z veljavnim stanovanjskim zakonom morala priskrbeti država. »Omejeni obseg raziskave je tako podoba omejenega zanimanja politike za stanovanjsko vprašanje,« poudarja Igličeva. »Pričakujemo, da bomo dobili jasne kazalnike, da je stanovanjska problematika v mestu pereča in da je naloga tako mestnih kot državnih oblasti, da zavihajo rokave. Ker bo raziskava končana pred lokalnimi volitvami, pričakujemo tudi, da bodo izsledki učinkovali na predvolilne razprave in da bodo senzibilizirali javnost za stanovanjska vprašanja.«