Češki inženirji in oblikovalci so krepko pljunili v roke, ko so pripravljali novo generacijo tržno uspešne škode octavie, ki je na voljo v limuzinski in karavanski izvedenki.

Tokrat obe merita v dolžino 4,689 metra, a karavanska je v vlogi družinskega avtomobila bolj praktična, še posebej, ko se odpeljemo na dopust in imamo tovarniško vgrajeno (doplačljivo) vlečno kljuko, ki se elegantno skrije pod odbijač in sproži s pritiskom na stikalo v prtljažnem prostoru. Tam najdemo tudi vzvode za zlaganje naslona zadnje klopi v razmerju 40:20:40. Takšna delitev bo kot silno praktična med smučarsko sezono. Pogrešili pa smo baterijsko svetilko, eno od »enostavno pametnih« rešitev Škode – v sprednjih vratih skriti dežnik in pod vratca posode za gorivo pospravljeni strgalnik ledu ostajata.





Korenito prenovo je doživela notranjost octavie, kjer najbolj izstopata zanimiv dvokraki volan in virtualni prikazovalnik pred voznikom, ki je zamenjal klasični sklop merilnikov. Digitalizacija je tudi sicer skupni imenovalec nove notranjosti octavie, saj večino funkcij upravljamo prek za dotik občutljivega sredinskega zaslona infozabavne naprave. Pogosto uporabljene funkcije kot so odroševanje vetrobranskega in zadnjega stekla, centralno zaklepanje, vklop varnostnih utripalk, so še vedno dostopne prek klasičnih stikal. Stikala ponujajo tudi bližnjico do menijev klimatske naprave in voznega programa, same nastavitve pa moramo opraviti prek omenjenega zaslona. Tudi glasnost radia nastavimo z drsnikom pod zaslonom in ne z vrtljivim gumbom, kot smo sicer vajeni. Osebno bi si želel več stikal, saj se mi zdijo bolj intiutivni in v prometu varnejša kot drsanje po zaslonu. Prav tako sem pogrešal kakšno klasično USB vtičnico, saj so v vozilu na voljo le tiste najmodernejše USB-C, ki pa jih ponudi le peščica naprav. K sreči sem lahko iphone brezžično povezal z Apple CarPlay protokolom in ga prav tako brezžično polnil z energijo.

Od asistenčnih sistemov naj izpostavim že pregovorno dobro delujoč, a žal doplačljiv radarski tempomat. Seveda so na krovu tudi varnostni asistenčni sistemi, kot je samodejno zaviranje v primeru nevarnosti trka, ki razpozna tudi pešce.



Ergonomija voznikovega prostora je zasnovana tako, da se voznik počutimo zelo dobro. Uporabljeni materiali so prijetni na otip; edini pomislek pa zbujajo v blago odeti deli armaturne plošče, saj človek dobi občutek, da se bo tam nabiralo veliko prahu. Seveda pa dajo avtomobilu kanček prestižnosti. Sedeži v testnem vozilu z bogato opremo style so se izkazali kot udobni. Bolj nerodno pa so nameščeni sredinski zračniki, saj zračnega toka klimatske naprave nisem uspel usmeriti stran od telesa, razen, če sem zračnike zaprl. Ni kaj, lep dizajn in uporabnosti ne gresta vedno z roko v roki.



Novi dvolitrski turbodizelski štirivaljnik, ki z največjo moč 110 kW sodi v zlato sredino dizelske ponudbe, je kot rojen za pogon octavie, saj nudi harmonijo med zmogljivostjo in varčnostjo. Piko na i pogonskemu sklopu da 7-stopenjski samodejni menjalnik z dvema sklopkama DSG, ki ga upravljamo s pomočjo elegantnega izbirnega stikala. Motor in menjalnik se odlično razumeta in hipno ubogata voznikove ukaze. Moči je dovolj tudi za bolj dinamično vožnjo, poraba pa je obenem zelo gospodarna. Testno povprečje se je gibalo okoli pet litrov na sto prevoženih kilometrov. Še več, na podeželskih cestah smo s preudarno vožnjo dosegli celo porabo nižjo od štirih litrov, kar je za tako velik avtomobil dober rezultat.