V nadaljevanju preberite:

Po koncu druge svetovne vojne so v Italiji nenadoma izginili vsi fašisti. Kakor da morilskih škvadristov in črnosrajčnikov nikoli ni bilo. Kam so torej potonili vsi ti še do nedavna tako goreči Mussolinijevi privrženci? V mit o »dobrih Italijanih« in »slabih Nemcih«. V mit o prijaznih italijanskih vojakih, ki niso nikoli zagrešili nobenega zločina. O Italijanih, ki da so bili sami žrtve fašizma in nacizma. Žrtve barbarskih, neciviliziranih (slovanskih) narodov, ki so se jim med vojno nerazumljivo »krvavo upirali«. O italijanskih partizanih, ki so se sami osvobodili. In na teh mitih uradna italijanska politika gradi še danes. Ti miti (p)ostajajo lepilo italijanske identitete.