
Neomejen dostop | že od 14,99€
Napravim ti ogrlico iz rad./Rad je droben seznam/stvari, ki se rimajo na mlad./Recimo, če rečem: Rad te imam. // Rad je tvoje malo uho,/rad so tvoji lasje,/rad so oblaki, ki hite/za svojo bolestjo čez nebo. // [...] Na nitko ti jih nizam, te rad stvari,/brez vrste in pravega reda,/kar tako, da ti z vratu zažari/moja rad beseda.
Vrstice iz pesmi Ogrlica iz rad izjemnega pesnika Ervina Fritza, znanega po značilnem, neuničljivo vedrem, pogosto sarkastičnem in predvsem blago ironičnem hvalništvu življenju, njegovi očarljivi enkratnosti in vznemirljivi čutnosti, nanizajo premislek o lastnih rad-ostih.
Rad je zame sobota z njima. Potovanje brez zemljevida. Sanjarjenje z odprtimi očmi. Družinsko praznovanje. Ples poletnih glicinij. Čarobnost pogleda. Trenutek v življenju drugega. Težko pričakovano sporočilo. Polnočno slišanje. Pobeg iz vsakdanjika. Veslanje na mestu. Želva v kristalki. Češnja za ušesom. Izginula napetost. Podaljšan objem.
Najboljših stvari gotovo ni več mogoče ponoviti. Pa vendarle. Sedanjost je vse, kar imamo, in srce ima vselej svoje argumente, ki jih um ne razume. Zatorej. Ob začetku poletja se moramo spet in znova spomniti predvsem drobnih dejanj. Ta so pravzaprav velika. Pogledati nekomu v oči, poklicati, spraševati in občutno reči na glas: »Rad te imam.«
Pa ne brezbrižno. Bodimo pri tem rad-ikalni, kot je angleška beseda rad slengovska okrajšava za radical, ki je bila v osemdesetih letih pogosto uporabljena za nekaj impresivnega, zabavnega, osupljivega ali zelo pozitivnega. Danes se uporablja, predvsem v neformalnem govoru in med mlajšimi pomeni 'odličen', 'zelo kul' ali 'super'.
Napravimo nekomu, ki ga imamo radi – brez vrste in pravega reda – rad-ogrlico in naj bo vse čim bolj rad tudi v današnjem dnevu!
Komentarji