Ali imajo tudi starejši radi kulturo hiphopa?
Ali starejše po vaših izkušnjah zanima kultura hiphopa, ki je pred pol stoletja nastala kot mladostniška subkultura?
Kultura hiphopa med starejšimi od 60 let v Sloveniji ni ravno poznana in priljubljena, zato smo se tudi odločili, da jim prek projekta Zlati Rapetek omogočimo, da jo bolje spoznajo in morda vzljubijo, medtem nekaj ustvarjalnega počnejo, se družijo in pridobivajo nova znanja in izkušnje. Čeprav se na prvi pogled zdi tako, hiphop ni samo za mladostnike, je pomembna urbana subkultura, znotraj katere obstajajo legitimne umetniške oblike izražanja.
Koliko so stari najstarejši oboževalci?
Rekla bi, da imajo pri nas okoli 60 let, vsekakor pa nas je veliko starih med 40 in 55 leti.
Katere zvrsti kulture hiphopa jih najbolj zanimajo?
To bomo ugotavljali ravno pri pripravi na projekt Zlati Rapetek. Na pamet bi rekla, da grafiti in didžejanje, morda tudi ples.
V Društvu Kapa ste za starejše odrasle pripravili program Zlati Rapetek, koliko zanimanja pričakujete?
Projekt Zlati Rapetek je v povojih, saj ga letos izvajamo prvič. Po prvih odzivih je navdušenja veliko, morda ravno pri tistih, ki so živeli hiphop v devetdesetih in so danes stari okoli 40, 50 let. Marsikdo razmišlja, da bi na Mladi Rapetek, ki ga izvajamo že od leta 2026, prijavil otroka/mladostnika, medtem ko bi se sam prijavil na Zlati Rapetek, skupaj pa bi potem nastopila na zaključni prireditvi, vse v duhu medgeneracijskega sodelovanja, ki nas je zadnja leta začelo še posebej zanimati.
Zlati Rapetek letos šele razvijamo, zato nimamo starostne omejitve, ne spodnje ne zgornje, ker je to pilotni projekt in se bomo sproti učili in raziskovali. Za invalide žal še ni primeren, ker Gala hala, kjer poteka, še ni prilagojena invalidom.
Kaj ta program ponuja starejšim?
Na Zlatem Rapetku, podobno kot na Mladem, se bodo zainteresirani lahko udeležili izbranih delavnic rapanja, didžejanja (vrtenja glasbe), beatboxanja, beatmakinga, plesa ali grafitiranja, pokrivamo namreč vse komponente hiphopa. Če na kratko opišemo, rap je zvrst glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z družbeno kritično vsebino in z ritmičnim glasbenim ozadjem. Beatmaking je računalniška izdelava prav tega ritmičnega glasbenega ozadja. Didžejanje je predvajanje glasbe na gramofonih, medtem ko so grafiti posebna oblika likovnega izražanja, posebej popularna v urbanih središčih in velikih mestih, narejeni s kredo, ogljem ali največkrat s sprejem. Pogosto vsebujejo politična sporočila ali uporniški odnos do socialnih tem. Beatbox je oblika vokalnega izražanja, ki vključuje umetnost posnemanja bobna z usti, ustnicami, jezikom in glasom in je lahko ritmična podlaga rapanju. Hiphop kot ples pa je plesna spremljava vsega zgoraj naštetega.
Zagotovo za starejše ne bo tako aktraktivno ustvarjanje »beatov« oziroma podlag, ki se delajo na računalniku, pričakujemo pa povečano zanimanje za grafitiranje, vrtenje glasbe z gramofonov oziroma didžejanje ter ples, ki bo po potrebi tudi prilagojen znanju in gibljivosti in je lahko odlična oblika zabavne rekreacije. V rapanju pa se bo morda našel kdo, ki piše poezijo, ki bi jo rad predstavil na nekoliko drugačen način.
Kako se prijavijo?
Zainteresirani se lahko prijavijo na e-poštnem naslovu zlati.rapetek@gmail.com do vključno 22. aprila s prijavnico, ki jo najdejo na spletni strani https://www.galahala.com/zlati-rapetek/.
