Kot prostovoljec veliko daješ in veliko dobiš
»Brez prostovoljcev, ki jih je v programu Starejši za starejše 3550, tudi v tem letu, ki ga omejuje korona, ne bi mogli izvajati naše dejavnosti. Vsem iskrene čestitke in zahvala za opravljeno delo, v pričakovanju, da bomo nadaljevali v prihodnjih letih,« se jim je v spletni medgeneracijski kavarni Zdus in Mekos z naslovom Prostovoljec/-ka sem zahvalila Rožca Šonc, operativna vodja tega programa pri Zdusu. Te dni v lokalnih društvih že tradicionalno obiskujejo starejše od osemdeset let in jih obdarijo.
Program Starejši za starejše ne premore materialnih sredstev, da bi lahko ob novem letu in praznikih posebej obdarovali svoje uporabnike. »Deležni pa so naših iskrenih čestitk, z dobrimi željami in skrbjo za ohranjanje zdravja. V več društvih naredijo posebne izdelke za obdarovanje. V preteklem letu smo se vključili tudi v akcijo, ko so mladi in starejši prebivalci Slovenije pisali čestitke in pisma starejšim, in smo jih razdelili,« je povedala Rožca Šonc.
- Prostovoljstvo na vseh področjih si zasluži več družbenega priznanja.
- Večina delodajalcev prostovoljstva ne priznava kot delovne izkušnje.
- Od leta 2018 potrebe po pomoči naraščajo, približno za četrtino na leto.
Prijazna beseda in pozornost
Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa, dodaja, da veliko društev sodeluje z občino in ponekod prostovoljcem dovolijo, da obdarijo tudi starejše od 70 let, z nogavičkami, prtički, prijaznimi željami; starejšim veliko pomenita prijazna beseda in pozornost.
700.000
evrov bi potrebovali za celovito izvajanje programa Starejši za starejše
V Društvu upokojencev Markovci pri Ptuju že tradicionalno obdarijo starejše od osemdeset let s skromnim paketom, letos so jih pripravili približno 200, v božično-novoletnem času pa jih raznašajo prostovoljke in prostovoljci, je povedal predsednik društva in društveni koordinator projekta Starejši za starejše Anton Majerič. Tudi na Ptuju prostovoljci razdelijo približno 200 paketov, skromnih darilc, ki jih je financirala ptujska četrtna skupnost Center, je povedala Sonja Purgaj.
Včasih tudi pogostitev, zdaj samo obisk
V Društvu upokojencev Prevalje so običajno za starejše od 80 let pripravili zakusko, pri čemer so sodelovali z društvom invalidov in Rdečim križem, vsak je dobil tudi manjše darilo, pravi Alojz Ovnič iz Koroške. Zdaj jih zaradi epidemije obiščejo na domu. Ludvik Piskar je povedal, da tudi v Društvu upokojencev Motnik Špitalič obdarujejo starejše od 80 let, ki jih je 36, in to delo z veseljem opravljajo.
Občina Kočevje je omogočila, da so za 280 upokojencev te starosti pripravili novoletna darilca, ki jim jih prostovoljke prinesejo na dom. V Društvu upokojencev Branik jih obdarijo s koledarjem, ročno izdelanimi in napisanimi voščilnicami, bolne in stanovalce v domovih za starejše pa s kavo in sladkim kruhom, je povedal Alojz Željak.
Rožca Šonc je opozorila na posebnost programa Starejši za starejše, ki je največji socialnovarstveni program za starejše z največ prostovoljci, z zahtevno organizacijo izvajanja. Uporabnike, ki potrebujejo pomoč, poiščejo na domu, se z njimi pogovorijo, tudi o socialnem položaju in kakovosti njihovega življenja. Ti podatki so pomembni in zelo uporabni tako za načrtovanje lokalne politike kot socialne politike na državni ravni.
400.000
evrov jim uspe zbrati
Opomnila je, da prostovoljec ne more biti vsak. Poleg znanja in časa mora znati nakloniti tudi prijazen nasmeh in del svojega srca. »V 17 letih izvajanja programa so prostovoljci iz 286 društev upokojencev obiskali več kot 200.000 starejših uporabnikov in opravili 1,1 milijona obiskov,« je povedala.
Zelo pomemben je odnos lokalne skupnosti do starejših, pri čemer je med uporabniki velika razlika, kar je odvisno od tega, kje živijo. Najtežje jim je v Pomurju, Zgornjem in Spodnjem Podravju, na Koroškem, lažje pa jim je v Ljubljani ter v Severni in Južni Primorski. Od leta 2018 potrebe po pomoči naraščajo, približno za četrtino na leto.
Program je v okviru razpisa na ministrstvu za delo vključen v sedemletno financiranje, del sredstev pa dobijo tudi od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho). Tako zberejo dve le tretjini potrebnih sredstev, za ostala prosijo sponzorje in donatorje, kar čedalje težje, pravi Rožca Šonc. Za celovito izvajanje bi potrebovali 700.000 evrov, največ pa jim uspe zbrati 400.000 evrov, od tega je dve tretjini javnih, ostalo pa so sredstva sponzorjev in donatorjev.
Mlajše prostovoljce je težko pridobiti
Povprečna starost prostovoljcev 70 let in po besedah Šončeve je med njimi večina tistih, ki so vstopili ob začetku programa: »Mladi upokojenci ne vidijo izziva v prostovoljskem delu, težko jih je privabiti in ne zavedajo se, da je prostovoljstvo nekaj lepega, veliko daješ in veliko dobiš. Želimo si čim več novih prostovoljcev, rastemo in se staramo skupaj s programom. Vesela bi bila, da bi tudi mlajši prepoznali pomen prostovoljskega dela in se nam priključili. Za prostovoljstvo moraš biti rojen, imeti moraš ljudi rad, da lahko to delaš. Prostovoljci, ki dajemo, tudi veliko dobimo nazaj.«
Predvsem pa je poudarila, da si prostovoljstvo kot dejavnost na vseh področjih, ne samo humanitarnem, zasluži več družbenega priznanja, kot ga dobi. Plačila ni, je pa zadovoljstvo in občutek, da si naredil nekaj dobrega.
Pri prostovoljnem delu se naučijo veliko novega
Podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za mladinsko delo in neformalno izobraževanje Janez Jani Majes je povedal, da se s prostovoljstvom ukvarja vseh 13 nacionalnih mladinskih organizacij, ki so članice mladinskega sveta, od tabornikov, skavtov, zveze študentskih klubov do planincev, mladinskega ceha, podeželske mladine. Mladi pa se v prostovoljstvo vključujejo tudi prek drugih organizacij, kot so na primer gasilci, Rdeči križ, Karitas in podobne.
70
let je povprečna starost Zdusovih prostovoljk in prostovoljcev
Dejal je, da se mladi za prostovoljstvo odločajo glede na svoje želje, ideale ter fizične in psihične sposobnosti. Ob teh dejavnostih se naučijo veliko novega, prevzemati odgovornost, hkrati pa je to varen prostor, da se lahko na napakah učijo. Enega velikih minusov vidi v tem, da večina delodajalcev prostovoljstva ne priznava kot delovne izkušnje, kar je napaka, saj mladi tako pridobijo prav kompetence, ki jih delodajalci cenijo, to so delo v skupini, vodenje projekta, samoiniciativnost in ustvarjalnost.
Mladi pomagajo starejšim in obratno
Težavo pri vključevanju mladih v prostovoljstvo vidi tudi v slabi informiranosti. Nekateri bi si želeli pomagati, pa ne vedo, kje lahko začnejo; če informacije ne dobijo, se za to ne odločijo. Opozoril je na pomembno vlogo, ki so jo imeli mladi prostovoljci med epidemijo koronavirusa, ko so starejšim, ki so bili zaprti v svoje domove, iz trgovine prinašali hrano in druge potrebščine.
Rožca Šonc ob tem dodaja, da gre za obojestransko pomoč, da tudi starejši pomagajo mlajšim, svojim otrokom in vnukom. Največ pomagajo pri skrbi za vnuke in zagotavljanju stanovanja, nekoliko manj pa so sposobni pomagati z denarjem. Vera Pečnik je opozorila, da so velikokrat generacija, ki podpira štiri vogale: »Marsikdo pomaga svojim staršem, svojim otrokom, samemu sebi in vnukom.«
Težave s pridobivanjem podatkov od občin
Med drugim so opozorili na težave, ki jih imajo društva upokojencev s pridobivanjem podatkov od občin. Odkar velja evropska uredba o varovanju osebnih podatkov, se namreč zapleta pri sklepanju pogodb z občinami za pridobivanje osebnih podatkov, na podlagi katerih lahko obiskujejo uporabnike programa Starejši za starejše na domu. Dejstvo pa je, da evropska uredba v ničemer ni prepovedala sklepanja takšnih pogodb. To je potrdila tudi informacijska pooblaščenka, minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa je Zdusu obljubil, da bo župane pozval, naj ne zavirajo sklepanja teh pogodb in društvom omogočijo izvajanje programa.
