Ko je bil pred nekaj leti napovedan konec sveta po majevskem koledarju, se je kakih tisoč ljudi zbralo ob njenem vznožju, da bi se rešili. Z njenega vrha vzletajo vesoljska vozila – neznani leteči predmeti. Ima obliko piramide in je del pravilne mreže piramid, ki so razporejene po vsem svetu. Na njenih pobočjih se telefoni izpraznijo brez uporabe, ure kasnijo, pojavljajo se valovi Tesla, ki omogočajo prehod skozi čas. Vsak dan 20 minut sedenja štiri dni zapored pri izviru njene energije premaga bolezni, ki jih medicina ne more. Če verjamete vse to ali ne, to je planina Rtanj.

Rtanj je poznan že iz časa rimskega cesarja Galerija, ki se je rodil leta 250 v dobrih 30 kilometrov oddaljenem Gamzistanu, takratni Dakiji. Danes je ta kraj na srbski strani meje z Bolgarijo. Rimski cesar se je proti koncu svoje vladavine vrnil v rodni kraj in zgradil tukaj razkošno palačo Felix Romuliana, ki je danes pod zaščito Unesca kot del svetovno pomembne zapuščine na ogled javnosti. Cesarski dvor je takrat dobival vodo po ceveh izpod planine Rtanj.

Poleg izvirov čiste hladne vode so v neposredni bližini Rtanja tudi izviri zdravilne vroče vode, ki so bili prav tako poznani že v rimskem času; danes je le nekaj kilometrov stran najbolj poznano termalno zdravilišče Sokobanja.



Sam kraj Rtanj je zacvetel konec 19. stoletja, ko se je pod planino naselila judovska družina Minh in ustanovila tekstilno tovarno. Na pobudo sina Julija so leta 1902 odprli rudnik črnega premoga. Tega je na začetku globoko pod zemljo izkopavalo 150 rudarjev. V prvi svetovni vojni so rudnik prevzeli Nemci in ga po odhodu uničili, a so Minhovi vanj ponovno vložili veliko denarja in zgradili okoli njega veliko naselje za 2500 inženirjev, rudarjev in njihovih družin. To naselje so, kot pripovedujejo v Rtanju, gradili slovenski gradbeniki.


 

Greta, judovska bolničarka iz Slovenije

Mladi Julij Minh je namreč precej potoval po svetu. Ko se je nekoč zdravil v Sloveniji, je spoznal bolničarko Greto, Judinjo avstrijskega rodu, se z njo poročil in jo odpeljal v daljno Srbijo. Greta je postala steber Rtanja, kjer je družina naslednja štiri desetletja gospodarila z rudnikom. Ni imela imela otrok; posvečala se je 2500-članski rudarski družini. V kraju je postavila šolo, sokolski telovadni dom, šolo smučanja z žičnico, trgovino, mesarijo, po avstrijskih navadah je uredila park z nekaj tisoč vrstami rastlin. Mož je leta 1935 v stanovanju v Beogradu naredil samomor. Greta je v njegov spomin na vrhu 1565 metrov visoke planine Rtanj postavila kapelico. Gradilo jo je kar 1000 delavcev. Kapelico so pozneje precej razrušili, saj so iskali zaklad, ki naj bi ga Greta skrila pod njo.



V drugi svetovni vojni so rudnik spet prevzeli Nemci, po vojni pa ga je komunistična Jugoslavija nacionalizirala. Greta je kmalu zatem umrla, rudnika pa država ni več tako dobro vzdrževala; po večji nesreči, v kateri je umrlo precej rudarjev, ga je zaprla. Ljudje so se začeli odseljevati. Danes ima vas Rtanj 60 prebivalcev. Nič, kar je delovalo pred sto leti v času Grete, ne deluje več. Nekdanje rudarske hiše oddajajo turistom.


 

Po majevskem koledarju Rtanj ne bo pogubljen

»Peljite za mano,« mi je velel Milivoj Radivojević, ko sem ga čakala nekaj kilometrov pred Rtanjem. Goro sem videla že od daleč, takoj ko sem pri Paraćinu v južni Srbiji zavila z avtoceste na vzhod. Od Beograda je oddaljena 200 kilometrov, kar je skoraj tri ure vožnje. Z značilno obliko trikotnika z jasno začrtanimi ostrimi robovi se dviga v nebo. Počutila sem se, kot da se bližam veliki skrivnosti.

Misteriozno je skorajda vse v zvezi s to planino. Ko se je 21. decembra 2012 pričakoval konec sveta, napovedan po majevskem koledarju, se je pod Rtanjem zbralo kakih tisoč ljudi. Zakrožila je namreč informacija, da le nekaj točk na Zemlji ne bo pogubljenih, med njimi Rtanj. Svetovni mediji so poročali o dogodku in mnogi vaščani, ki so se že pred desetletji razselili po svetu, so telefonirali iz Amerike in od drugod domov, kaj se dogaja. Decembrska noč je minila, konca sveta ni bilo, vsaj v klasičnem smislu ne, Rtanj pa je zares ostal, kakršen je bil.
 

V svetovni mreži piramid

Rtanj ima obliko piramide in že dlje časa tečejo znanstvene in poljubne debate o mreži piramid po vsem svetu, katere del naj bi bil. V njem deluje Center za raziskovanje in ekologijo Duh Rtnja. Njegov direktor Saša Neđfeji trdi, da je rtanjska piramida najstarejša in največja na svetu, saj da je desetkrat večja od znamenite Keobsove piramide.



Značilni za Rtanj so piramidna geometrija, matematika zlatega reza, elektromagnetizem, sevanje treh vrst energije, posebne klimatske razmere in svetlobni pojavi na nebu. Posebno pozornost je vzbudila njegova izjava, da je v gori velikanski jašek, ki je baza za vzletanje in pristajanje neznanih letečih predmetov. O tem je tekla tudi razprava na konferenci o neznanih letečih predmetih pred nekaj leti v Baltimoru.

Kakorkoli že se to sliši kot rezultat prebujne domišljije, je dejstvo, da Duh Rtnja že desetletje organizira znanstvene konference o tem kraju. Privabile so več kot 50 znanstvenikov z vsega sveta, katerih predavanja so dostopna na internetu.


 

Močno elektromagnetno sevanje

Pionir raziskovanj je bil že pred štirimi desetletji srbski akademik Jovan Davidović, inženir strojništva. Znanstveniki iz Srbije, Rusije, Amerike in od drugod so v zadnjem desetletju izvedli več raziskav in izmerili, da na vrhu planine obstaja izrazit in stabilen elektromagnetni val s frekvenco 28 kilohercev, enak kot na piramidah v BiH, Sudanu in Iranu.



Merjenj je za »celo znanost«, ki jo lahko skrčimo v bolj poljudno obliko: sevanja na vrhu in ob vznožju planine Rtanj so menda zdravilna, domnevajo celo, da gre za valove Tesla, ki da obnavljajo verigo DNK in zdravijo s klasično medicino neozdravljive bolezni, omogočajo pa baje celo transformacijo človeka v svetlobno bitje. Od tod pripoved, da so med drugo svetovno vojno Nemci na vrhu planine srečali pastirja, ki je trdil, da živi v rimski dobi. Znanstveniki, ki so minula leta sodelovali v merjenjih, pričajo o motnjah elektronskih naprav na območju Rtanja, telefonske baterije in akumulatorji se hitro praznijo, čas zamuja.
 

Dišeča pot, polna zelišč

Ničesar od naštetega nisem opazila v poltretji uri, ko sem se vzpenjala na vrh. Iz prve roke pa lahko povem, da sem se ob spustu usedla, da si odpočijem, in v hipu zaspala, kar se mi pri planinarjenju v Sloveniji ni zgodilo še nikoli. Ali je tudi to »čudežno«, ne vem.

Vzpon na Rtanj ni težaven. Razgledi so prekrasni in ves čas neznansko diši. Na prehodu iz gozda na travnato pobočje se na približno 300 višinskih metrih razprostirajo neskončna polja divjega španskega bezga, ki spomladi omamno cveti, poleti pa dozorijo zelišča, ki jih domačini nabirajo za čaj. Praznik zdravilnih zelišč je 7. julija, ko se tu zbere več sto nabiralcev.



»Nabiram več kot dvajset vrst zelišč. Najbolj poznan je rtanjski čaj, ki pomaga pri astmi in vseh vrstah pljučnih bolezni. S sosedo se odpraviva od doma ob petih zjutraj in na pobočju pod vrhom nabirava zelišča do opoldanske vročine,« je povedala upokojena domačinka Milena, nekoč kuharica. Srečali smo jo pri pakiranju posušenih zelišč v vrečke. To je delo, ki se mu posveča kar naprej, saj je povpraševanje po čajih zelo veliko. »Vsak vikend prodam za 500 evrov čaja,« se je smejalo njenemu možu, ki je povedal, da je zanimanje za čaj tolikšno, da bi ga lahko prodal več, kot jim ga uspe nabrati. Rtanj je zelo priljubljena planinska pot, planincem ob koncu tedna skuha tudi enolončnico, ki prav tako hitro poide.

Domačini upajo, da bo turizem ponovno oživil kraj in ga vrnil v zlati čas rudarjenja. To je povsem mogoče, saj se v zadnjem času zanj zanimajo tudi tuji investitorji, ki naj bi na vrhu postavili Teslov stolp. V neposredni bližini vasi pri izviru zdravilne energije je že postavljena simbolna piramida. Vsak dan 20 minut zadrževanja tukaj in ne več kot štiri dni zapored dobro vpliva na zdravje, je priporočilo dr. Ranđela Petrovića, srbskega strokovnjaka za termalnozdraviliško klimatologijo.