Kje je beloruska aktivistka?
Smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je povzročila hudo zaskrbljenost družin in prijateljev političnih zapornikov – ne le v Rusiji, ampak tudi v njeni najtesnejši zaveznici Belorusiji.
Minilo je več kot leto dni, odkar so bili sorodniki in prijatelji nazadnje v stiku z belorusko flavtistko Marijo Kolesnikovo, ki je ena od 1416 političnih zapornikov v državi. »Njeno zadnje pismo sem prejela 14. februarja lani. Od takrat, torej natanko eno leto, nismo dobili nobenih zanesljivih informacij o njej,« je zapisala njena sestra Tatjana Homič. Homičeva je že lani v intervjuju povedala, da meni, da je njena sestra najverjetneje v izolaciji v kazenski koloniji, kjer ji onemogočajo komunikacijo z zunanjim svetom, vsak dan pa lahko le 30 minut preživi zunaj celice. »To so razmere, v katerih prebivajo najbolj znani beloruski politični zaporniki. Vzdušje v Belorusiji je zelo težko, toda ljudje se trudimo podpirati drug drugega, ker nimamo druge izbire,« je povedala soustanoviteljica organizacije FreeBelarusPrisoners (Osvobodite beloruske zapornike).
Prodemokratično aktivistko so aretirali septembra 2020, potem ko se je pridružila opozicijskemu gibanju proti beloruskemu voditelju Aleksandru Lukašenku. Njeni odvetniki so stik z njo izgubili februarja 2022, ko je poniknila v beloruskih zaporih.
Marija Kolesnikova se je kot glasbenica uveljavila v Stuttgartu, v Belorusiji pa je pomagala ustanavljati kulturne organizacije, tudi mladinski umetniški prostor OK16, ki ga je vlada zaprla leta 2021. »V dvanajstih letih, ko je živela v Nemčiji, je ohranila zelo močne povezave z Belorusijo. Stvari, ki jih je videla v Nemčiji, je želela prinesti v Belorusijo,« je še povedala njena sestra. V politiko je vstopila, ko je na predsedniških volitvah leta 2020 podprla opozicijskega kandidata, bankirja in javno osebnost Viktarja Babariko. Vodila je njegovo predvolilno kampanjo, po javnih protestih zaradi množičnih volilnih prevar pa so jo aretirali in obsodili na 14 let zapora zaradi podkupovanja in utaje davkov. Ko so jo beloruske oblasti želele izgnati iz države, ni hotela oditi. Raztrgala je svoj potni list ter se namesto tega odločila za zapor.
V svojem zadnjem pismu je družini sporočila, naj pazijo nase, pisma pa je vedno sklenila z besedami »Vse bo v redu«.
