V biroju Bevk Perović trenutno snujejo izvedbene načrte, od zmage na (dvostopenjskem) natečaju celovite prenove Drame je minilo že šest let, ko bo gledališka stavba predvidoma prenovljena in dograjena, bo mimo skoraj desetletje. To je pri nas res postalo prej pravilo kot unikum zlasti pri projektih nacionalnega pomena, toda ali bi jo arhitekti danes zasnovali drugače?

»Projekti morajo biti zasnovani tako, da niso pod časovnim pritiskom in hitro zastareli. Sicer pa je znotraj zastavljenega koncepta in arhitekturne artikulacije vendarle dopuščeno nekaj fleksibilnosti, projekt se v tega okviru še vedno sproti razvija, nekaj je tudi funkcionalnih izboljšav,« odgovarja arhitekt Matija Bevk, eden od soavtorjev projekta in soustanovitelj biroja Bevk Perović arhitekti.

Na ministrstvu za kulturo med spremembami navajajo, da se je spremenila zasnova kletne etaže, v katero je umeščena velika sadilna jama za nova drevesa in na splošno omogoča intenzivnejšo zazelenitev parterja. S tem se spreminja tudi zunanja ureditev, tam bo več drevja kot v natečajni rešitvi, so pojasnili.

Delovna skupina za izvedbo prenove SNG Drama se sestaja vsak teden. Kot poudarja Bevk, se je v zadnjem letu z veliko podporo ministrstva projekt začel premikati naprej, videti je osredotočenost, cilj in predvsem konstantno angažiranost ministrstva in ministrice. Po njegovem ne gre le za prenovo in dograditev nacionalnega gledališča, ampak kaže tudi na vrednote v družbi.

»Prenova ponovno postavlja institucijo na miselni zemljevid mesta in države, vrača gledališče v javni prostor ter ustvarja novo aktivno podobo in položaj institucije v družbi,« arhitekti poudarjajo tudi na svoji spletni strani.

Sedanja stavba je potresno nevarna, nima ustrezne požarne zasnove, med razlogi za prenovo in dograditev so še funkcionalna in organizacijska zastarelost gledališča, dotrajanost in neustrezno stanje spomeniško varovane historične stavbe, med drugim inštalacij.

Odrska zavesa za staro stavbo

Osnovni koncept zmagovalne rešitve je bil zasnovan na ideji, da se historično stavbo dunajskega arhitekta Alexandra Grafa z začetka 20. stoletja restavrira v čim bolj prvotno stanje ter se ji dozida nov produkcijski del. Ta bo nadomestil funkcionalno in tehnično neustrezen tehnični prizidek iz 60. let, oba dela pa bo povezovala kletna avla oziroma glavni foyer, ki bo s prenovljenim trgom osrednje nacionalno gledališče vpenjal v mestno življenje, je povzel sogovornik. V nov veliki foyer bodo prestavili servisne prostore, s čimer naj bi povečali tudi prostornost in prehodnost komunikacij.

Prav ta tretji element, trg, ki objema objekt in ga povezuje z mestom, so razumeli kot enakovreden preostalima dvema – staremu in na novo prizidanemu delu. Ker je prizidek po njihovem prepričanju tudi arhitekturno neustrezen, so predvideli rušitev in gradnjo novega. Ta bo s perforirano, kot odrska zavesa nagubano fasado med drugim vizualno ozadje stare stavbe.

Ohranili bodo vstop v staro stavbo gledališča z manjšim sklopom garderob, v notranjosti pa bodo odstranili vsa štiri stopnišča in jih nadomestili z novimi stopnišči in dvigali, vstavljenimi v obstoječe jaške in niše. Prav tako bodo odstranili ploščo parterja, da bodo izboljšali vizure nove dvorane.

Naravno osvetljen skozi talne svetlobnike

Poleg nove avle in novega trga je bilo eno od ključnih arhitekturnih izhodišč še, da se bodo s poudarjenim pomenom novega foyerja, ki bo vkopan prečno pod gledališko dvorano, naravno osvetljen skozi talne svetlobnike in bo imel glavne garderobe, premešale tudi gledališke dvorane. Na istem nivoju bo Mala Drama in tako povezana s skupnim »gala« prostorom.

Vadbeni oder bo dvignjen v nadzemni del produkcijskega objekta in bo imel stik z dnevno svetlobo in svežim zrakom ter bo v bližini garderob in umetniškega vodstva. Prostori uprave in knjižnice bodo brez vidnih posegov v treh nivojih vzidani med obstoječe nosilne zidove Nemške hiše. Eksperimentalno gledališče pa bo ostalo na tleh trga kot najbolj javno odprta gledališka platforma.

Že natečajna naloga je med drugim določala, da arhitekturni izraz novega objekta – prizidkov in rekonstrukcije odra – ne sme postati prostorski poudarek, ne barvno ne oblikovno, oblikovanje nove arhitekture pa da naj bo izrazno skromno ter da naj se uporabijo izrazna in tehnična sredstva arhitekture 21. stoletja. Kot je ob razglasitvi idejne natečajne rešitve zapisala žirija, so se »avtorji s svojo preprosto in premišljeno zasnovo prenove in dozidave starega gledališča od vseh, tudi sorodnih predlogov, najbolj približali pričakovanjem razpisovalca«.

V rešitvi biroja Bevk Perović je žirija prepoznala, da so se avtorji predloga veliko ukvarjali z bistvenim vprašanjem, kako in v kakšni obliki povrniti dostojanstvo staremu gledališču, in da je njihovo poglavitno izhodišče izšlo iz razumevanja narave sodobnega gledališča.

»To postaja vedno bolj odprta, z vsakdanjim življenjem tesno prepletena umetniška dejavnost, ki hoče ves čas nagovarjati publiko. Predlagana rešitev bo gledališču s pomočjo arhitekture zagotovila, da bo lahko v stalnem stiku z javnim življenjem na ulici, ki je tudi neke vrste stalno gledališče na prostem, kjer se tudi odvijajo drame in komedije.« Ključ predlagane zasnove je, kot še piše v utemeljitvi, vgradnja novega, velikega foyerja. Ta kot sprejemna dvorana postane prostorno vozlišče poti obiskovalcev gledališča do glavne dvorane, Male drame in eksperimentalnega odra, kamor dostopajo obiskovalci skozi stari vhod in neposredno z ulice.

Celovita prenova Drame

Naročnik: SNG Drama

Avtorji zasnove: Bevk Perović arhitekti (Matija Bevk, Vasa J. Perović, Samo Bojnec, Valentin Tribušon, Urban Petranovič, Mitja Usenik, Irene Salord Vila, Andrej Ukmar)

Površina: 10.350 m2 (13.400 m2 bruto)

Predvidena gradnja: 2024–2026

Vrednost investicije: 58,5 milijona evrov. Do zdaj je bilo za projekt porabljenih 3,7 milijona (za projektiranje 1,5 milijona, za arheološka izkopavanja do konca tega leta 1,4 milijona, za aktivnosti pri pripravi projekta 600.000 evrov, za izvedbo geotermalnih vrtin 110.000 in za najem skladišča 150.000 evrov.)