Od ginkovega gozda v knjižnici do mladinskega centra v piramidi
Mnoge stavbe bi se morale že vključiti v življenje njihovih uporabnikov, pa se je gradnja zavlekla. A arhitekturni portali in revije v svojih pregledih za letos napovedujejo kar nekaj zanimivih projektov, ki naj bi vendarle odprli svoja vrata. Marsikateri bo ob obiskih teh mest najbrž zapisan tudi na seznam ogledov turističnih znamenitosti.
Veliki egipčanski muzej, Egipt, Heneghan Peng arhitekti
Stoletnica odkritja Tutankamonove grobnice je znova spomnila, da Veliki egipčanski muzej v Gizi, ki hrani večino od okoli pet tisoč predmetov iz nje, še vedno ni odprt. Temeljni kamen so položili že leta 2006 in naj bi prve obiskovalce pozdravil že pred desetletjem, a njegovo odprtje se kar naprej zamika.
Uradna spletna stran zdaj napoveduje, da se bo to vendarle zgodilo letos. Že pred natanko dvema letoma je bil končan v več kot 90 odstotkih, po odprtju pa naj bi slovel kot največji muzej ene same civilizacije na svetu: hrani več kot 100.000 artefaktov. Vsekakor si obetajo velik obisk, po nekaterih napovedih naj bi si njihove zbirke ogledalo po pet milijonov obiskovalcev na leto.
Arhitekti so si vhodno fasado v steklu zamislili kot nekakšen odsev piramid. Obiskovalce bo najprej pozdravil velikanski, 83-tonski in devet metrov visoki kip Ramzesa II., star 3200 let, po stopnišču pa še skoraj devetdeset velikih antikvitet. Na vrhu širokega stopnišča se bo odprl panoramski pogled na piramide v Gizi, ki so od muzeja oddaljene le dva kilometra.
Muzej je bil predviden kot del večje ureditve na kar 50 hektarih – s še drugimi izobraževalnimi, kulturnimi in zabaviščnimi zmogljivostmi, med drugim knjižnico, raziskovalnim središčem, restavratorskimi laboratoriji, muzejem za otroke in muzejem za obiskovalce s posebnimi potrebami, javnim trgom s trgovinami, kavarnami in restavracijami, muzejem na prostem ter več parki.
V enem naj bi rasle botanične vrste iz obdobja starega Egipta, predvsem kmetijske, ki so bile močno odvisne od redno poplavljajočega Nila in hkrati v harmoniji z njim, drugi naj bi bil poklon tej reki in zaznamovan z vodo v različnih oblikah. Tempeljski vrt naj bi bila vrsta vrtov ob muzejskih galerijah, ki se bodo navezovali na vrtove ob grobnicah in templjih v starem Egiptu.
Terasasti vrt na tretji etaži konferenčne stavbe so si zamislili kot park peščenih sipin, od koder se bodo obiskovalcem odpirali razgledi na Kairo, Gizo in muzejski kompleks. To naj bi bil prvi muzej v Egiptu, pri katerem bodo za pridobivanje elektrike izkoriščali sončno energijo.
Trg Paddington, London, Renzo Piano
Od letos naj bi bil London bogatejši za novo četrt Paddington Square, kjer bodo novi poslovni prostori, 40 trgovin in restavracij. Gre za veliko stekleno kocko z 18 nadstropji s podpisom biroja italijanskega arhitekta Renza Piana ob postaji Paddington, v kateri naj bi delalo 3500 ljudi.
Pisarniški blok ima 14 nadstropij, stoji pa na petnadstropnem podstavku, v katerega so umeščene restavracije in trgovine. Sem naj bi zahajali stanovalci enega najdražjih predelov Londona pa tudi marsikdo iz več kot 113-milijonske množice potnikov, ki vsako leto uporabijo to postajo.
Prvotni načrt, razgrnjen leta 2015, je predvideval 224-metrski oziroma 72-nadstropni cilindrični stolp, ki bi bil četrta najvišja stavba v britanski prestolnici, a so načrte že leto zatem spremenili. Vanj so kritike usmerjali tako strokovna kot laična javnost s peticijo in gradnjo so odložili.
Na Paddington Squaru se bodo odslej lahko pohvalili z najvišjo restavracijo in teraso v zahodnem Londonu ter novim javnim trgom; ta bo dobil stalna umetniška dela na prostem, ki so jih naročili mednarodno priznanim umetnikom Ugu Rondinoneju, Pae White in Catherine Yass.
Knjižnica v Pekingu, Snøhetta
Čeprav je bilo odprtje nove pekinške knjižnice, ki jo je zasnoval norveški biro Snøhetta, napovedano že za lansko leto, si ga nadejajo vsaj letos. Ko bo odprta, jo bodo lahko naslavljali kot prvi projekt na Kitajskem, ki se ponaša s samostoječo stekleno fasado.
Zasnovana je kot gozd ginka. Streha v obliki sploščenih krošenj se dviga na 16-metrskih stebrih, vse skupaj pa ovija stekleni ovoj. Arhitekti so se navezali na ginko, saj je ta več milijonov stara drevesna vrsta domorodna menda prav na Kitajskem.
Posebna arhitekturna krajina, polna knjig, bo obiskovalce vabila, da se v njej ne predajajo le branju in učenju, ampak da svoje znanje delijo in odprto razpravljajo ter da si tudi odpočijejo. Notranjost bo razgibana tudi zaradi različnih nivojev, kar naj bi predstavljalo gričasto krajino, a z odprtim tlorisom.
»Drevesna debla« ne bodo imela le estetske funkcije, ampak se v njih skriva tudi tehnologija, ki bo v prostoru pomagala uravnavati klimo, osvetlitev, akustiko in odvajanje deževnice. Fotovoltaika na strehi bo stavbi zagotavljala obnovljiv vir energije. Kot poudarjajo arhitekti, naj bi pekinška knjižnica postavila nova merila za prihodnjo zasnovo knjižnic v številnih vidikih – od tehnologije gradnje do družbene in okoljske trajnosti do javne lastnine v kulturnih prostorih.
Center Gilder, ZDA, Studio Gang
Ena najbolj pričakovanih stavb v ZDA, ki naj bi bila končana že to zimo, je Center za znanost, izobraževanje in inovacije Richarda Gilderja, znan kot Gilder center na Manhattnu v New Yorku. Po nekaterih napovedih naj bi njegove nove razstavne prostore, laboratorije in predavalnice vsako leto obiskalo več kot pol milijona študentov.
V resnici gre za prizidavo ameriškemu prirodoslovnemu muzeju, pod katero se je podpisal arhitekturni studio Jeanne Gang. Center bo dobil galerije, predavalnice, dvorano in knjižnico, imel pa bo tudi insektarij in vivarij z 80 vrstami živih metuljev.
Arhitekti so se pri organski zasnovi te prizidave s sedmimi nadstropji zgledovali po skalnih formacijah in z njo ustvarili precej edinstveno notranjost, podobno jamam, a bo imela tudi obilo naravne svetlobe, saj jo z vrha osvetljuje velik svetlobnik.
Nova stavba bo povezovala deset stavb v tem kampusu ameriškega prirodoslovnega muzeja in hkrati nadomestila tri obstoječe iz neposredne bližine, odobriti pa jo je morala tudi mestna komisija za varstvo znamenitosti, saj se bo pridružila več kot 150 let staremu muzeju in njegovim stavbam različnih slogov, ki segajo od viktorijanskih do sodobnejših oblik.
Te povezave naj bi ustvarile povezan kampus v štirih mestnih blokih, kot je bilo predvideno pred več kot 150 leti. Center Gilder se bo odpiral tudi na park Theodora Roosevelta, kjer bodo obiskovalci lahko uživali, se sprehajali ali posedali v zelenju.
Izraelska nacionalna knjižnica, Herzog & de Meuron
Čeprav bi morala biti zgrajena že leta 2020, njeno odprtje napovedujejo za letošnjo pomlad. Izraelska nacionalna knjižnica bo največja stavba izraelske oziroma judovske dediščine na svetu, v njej bodo hranili več kot pet milijonov knjig, rokopisov, artefaktov in zemljevidov, ki bodo na voljo tako znanstvenikom in raziskovalcem kot splošni javnosti.
To bo nova stavba knjižnice, ki je od leta 1925 domovala na območju hebrejskega univerzitetnega kampusa Givar Ram. Nahajala se bo med nacionalnim izraelskim muzejem in parlamentarno stavbo ter se dvigovala šest nadstropij visoko, s steklenim pritličjem se bo odpirala tudi navzven, pod površjem pa bo imela še štiri etaže.
Premogla bo avditorij, center za obiskovalce pa tudi mlade ter zunanji amfiteater, kjer naj bi gostili različne kulturne dogodke. Ponašali se bodo z robotskim sistemom za iskanje, ki naj bi bil atrakcija že sam po sebi, je med drugim napovedalo njihovo vodstvo.
Okoli okroglega strešnega svetlobnika bodo razporejene knjižne omare. »Naš osnovni koncept je bil, da morajo biti knjige v središču projekta. Zato tudi sredi stavbe prihaja svetloba, ki pada na police s knjigami in več čitalnic,« je konec lanskega leta za The Times of Israel dejal arhitekt Jason Frantzen iz biroja Herzog & de Meuron.
Po njegovih besedah so poskušali povzeti, kaj v informacijski dobi pomeni knjižnica, poskušali so razumeti lokacijo in izzive, ki jih postavlja, proučili pa so tudi jeruzalemsko arhitekturo in poskušali ustvariti nekaj, kar je sodobno, a hkrati sodi v kontekst. Stavba na zunaj kaže usločeno streho iz klesanega kamna, ki daje vtis, da je stavba že od nekdaj tam, saj je ta vrsta apnenca prisotna tudi drugod po mestu.
Piramida, Albanija, MVRDV
Nizozemski biro MVRDV, ki v glavnem mestu Albanije Tirani gradi najvišjo stavbo v mestu, 140-metrski stanovanjsko-poslovni nebotičnik Downtown One, tam prenavlja tudi eno najbolj znamenitih ostalin komunizma – betonsko piramido. Odpreti bi jo morali že konec leta 2019.
Prvotno je bila zgrajena kot muzej, posvečen tedanjemu komunističnemu voditelju Enverju Hoxhi, a so jo tri leta pozneje zaradi padca režima zaprli. V njej je bila na začetku milenija začasna humanitarna baza Nata in nato nočni klub, nato je bila prepuščena propadanju.
Nekdanji premier Sali Berisha je želel porušiti stavbo in zgraditi nov parlament, a je civilna družba rušenju nasprotovala celo s protesti. Postala je mesto srečevališča in »poligon« za grafite.
Stavba s skoraj 12.000 kvadratnimi metri naj bi se v svoje novo življenje zbudila kot mladinski tehnološko-kulturni center s studii, predavalnicami, kavarnami in restavracijami, kjer naj bi se mladi Albanci med 12. in 18. letom po šoli lahko brezplačno izobraževali na področjih novih tehnologij, računalništva, robotike, animacije, glasbe in filma ter družili.
MVRDV je predvidel uporabo prvotne betonske strukture s konca 80. let ter odstranitev poznejših dodatkov, znotraj piramide pa odprt notranji atrij, zasajen celo z drevesi. Na novo so reinterpretirali tudi stekleni del piramide – s steklenimi markizami, po krakih piramide so predvideli stopnice, del pa celo kot tobogan.
Pred piramido, na katero so prebivalci včasih plezali in pri tem tvegali padce, se bo odpiral velik trg. Kot je povedal arhitekt Winy Maas za arhitekturni portal Dezeen, je bil eden večjih izzivov vzpostaviti odnos med stavbo in njeno okolico, a da je prepričan, da jo njihova zasnova vzpostavlja. »Veselim se, da bom videl mlade in prvič starejše ljudi, kako se povzpnejo po stopnicah na streho!«
