V gorskih nesrečah lani prvič udeleženih več tujih pohodnikov
V nesrečah v gorah je udeleženih čedalje več obiskovalcev iz tujine, so na današnji novinarski konferenci na Voglu opozorili v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Lani, ko so izvedli rekordnih 667 intervencij, je bilo kar 55 odstotkov oziroma 371 takih, v katerih so pomagali tujim državljanom. »Prvič se je tako zgodilo, da je bilo več gorskih nesreč, v katerih so bili udeleženi pohodniki tujih držav,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Letos je takih primerov še nekaj manj kot v primerjalnem obdobju lani, vendar je to mogoče pripisati daljšemu obdobju slabega vremena. »Pred glavno sezono, ki bo zagotovo ponovno za gorske reševalce zelo zahtevna, pa smo vsi skupaj, tako kot vsako leto, dobro pripravljeni, da v vsakem trenutku priskočimo na pomoč vsakomur, ki jo bo potreboval.«
V lanski sezoni so gorski reševalci GRZS reševali državljane Nemčije (73), Francije (35), Nizozemske (27), Češke (23), Poljske (22), Madžarske (17), Belgije (16), Velike Britanije (14), Hrvaške (11), Italije (10), Avstrije (9), Severne Amerike (9), držav Azije (6), držav Avstralije in Oceanije (6), Srbije (5), Nordijskih držav (5), Slovaške (4), Švice (3), Bosne in Hercegovine (1) in tudi Latinske Amerike (1).
Vir: GRZS
Pri tem so spomnili na to, kako Slovenijo v zvezde kujejo tuji turistični portali; Lonely Planet, denimo, jo je prav lani razglasil za eno od petih najboljših turističnih držav, National Geographic jo je uvrstil med 25 najbolj navdihujočih globalnih destinacij v kategoriji narava. »Ti podatki so odlična reklama za našo lepo državo, vendar to pomeni tudi več obiskovalcev v naših gorah in s tem posledično tudi več nesreč,« so spomnili na drugo plat dobrega oglaševanja.
Vzroki nesreč tujih pohodnikov so največkrat neprimerna ali pomanjkljiva oprema, nepoznavanje terena in neustrezna psihofizična pripravljenost, so navedli in opomnili, da je posebnost naših gora v tem, da so v primerjavi s tistimi v drugih alpskih državah najnižje, a še vedno na nekaterih mestih izjemno zahtevne.
Apel veleposlaništvom in STO
Na dogodek, ki so ga pripravili danes na Voglu, so tako povabili tudi predstavnike nekaterih veleposlaništev in Slovenske turistične organizacije ter apelirali nanje, da ozaveščajo ljudi o varni hoji v hribe.
V visokogorju je namreč ponekod še vedno sneg in se bo na posameznih mestih gotovo zadržal še globoko v poletje, zato so tam nujni zimska oprema ter znanje in izkušnje, kako se varno gibati v gorah v zimskih razmerah. »Vse obiskovalce gora opozarjamo, da posebno pozornost namenijo dobri pripravi na turo. O turi zberite čim več informacij: zahtevnost poti, trajanje ture in odprtost planinskih koč ob poti. Vremenske razmere preverite na več spletnih straneh, v nahrbtniku pa, kljub poletni vročini, nikoli ne sme manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, telefon s polno baterijo in zimska oprema, če se odpravljate visoko v gore,« so opozorili. Zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht se je v hribe treba odpraviti dovolj zgodaj zjutraj.
Ugotovitve analize nesreč iz preteklih sezon namreč kažejo, da se te velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo, neprimerne ali pomanjkljive opreme, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. Velikokrat težave povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja, izčrpanost in dehidracija. »Zato še enkrat opozarjamo, da je dobra priprava na turo ključna sestavina za to, da se izlet v hribe in gore konča z lepimi spomini.«
Društva Gorske reševalne službe po Sloveniji so že začela vsakoletno dežurstvo, prav tako je od 1. junija 2023 dalje na letališču Brnik dežurna ekipa GRZS, ki jo sestavljajo gorski reševalec letalec, gorski reševalec zdravnik, posadka helikopterja ter policist Gorske enote Policije. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se enakomerno porazdelita med oba državna helikopterska prevoznika. Namen razdelitve in menjave vlog v sistemu reševanja je, da posadke obeh prevoznikov ohranjajo izkušnje v realnih situacijah, s čimer se povečujeta varnost letenja in pripravljenost za izvedbo najzahtevnejših reševanj, so zapisali pri GRZS.
Kot so poudarili predstavniki Planinske zveze Slovenije, je postalo pohodništvo eden paradnih turističnih proizvodov Slovenije, čedalje več je tudi dogodkov, ki v gore privabljajo domače in tuje pohodnike, posledica tega pa ni le prometni kaos na pomembnejših izhodiščih, ampak tudi večje število nesreč. Naše gore samo v poletni sezoni obišče 1,3 milijona ljudi, mnogi pri iskanju informacij sledijo nepreverjenim komunikacijskim kanalom, ki jih poskušajo na planinski zvezi preglasiti in ponuditi zanesljive vire.
Preverjati je treba tudi vodnike
Pri Združenju gorskih vodnikov so poudarili, da naj gostje, ki nimajo ustreznih znanj in izkušenj, prav tako pa turistične organizacije najemajo ustrezno usposobljene gorske vodnike. Tisti, ki se odločijo za najem gorskih vodnikov, naj preverijo usposobljenost vodnikov na samem mestu izvedbe, njihov vodnik naj se izkaže z veljavno vodniško izkaznico. »Planinski vodniki, alpinistični inštruktorji in vsi ostali profili, ki se pojavljajo na področju izvajanja gorskih športov v Sloveniji, naj delujejo v okviru svojih kompetenc in se držijo standardov glede števila gostov oziroma udeležencev ture, uporabe tehnik napredovanja in ustreznih tehnik vodenja. Pomembno je, da vodijo ture, za katere so usposobljeni,« so pozvali.
Na območju Slovenije je na področju gorskega vodništva še veliko izzivov in tudi nekaj težav z vodenjem na črno. V združenju si zato želijo več nadzora države nad izvajanjem gorskovodniških storitev in gorskih športov v domačem prostoru nasploh.
