Vesela novica iz porodnišnice Akvarij Piran

Prvič so se tukaj rodili kratkonosni morski konjički, za zdaj jih je preživelo 62.
Fotografija: Bilo je zabavno kot v kakšni porodnišnici, je o prvem dogodku te vrste, najverjetneje edinstvenem tudi med akvariji na Jadranu, povedala tamkajšnja akvaristka Manja Rogelja. Foto Manja Rogelja
Odpri galerijo
Bilo je zabavno kot v kakšni porodnišnici, je o prvem dogodku te vrste, najverjetneje edinstvenem tudi med akvariji na Jadranu, povedala tamkajšnja akvaristka Manja Rogelja. Foto Manja Rogelja

»V piranskem akvariju spremljamo mali čudež, saj imamo novopečenega očka in mamo kratkonosih morskih konjičkov z latinskim imenom H. hippocampus. Za dva parčka konjičkov skrbimo že več kot dve leti in tokrat so nas prvič razveselili s podmladkom,« so o veseli in edinstveni novici sporočili iz edinega morskega akvarija pri nas. Kratkonosi morski konjički se namreč zelo redko razmnožujejo v akvarijih.

»Bilo je kar zabavno, kot v kakšni porodnišnici. Obiskovalci so se po tem, ko je samček pred dnevi v vodo izpustil tri mladice, kar po večkrat vračali, da bi videli, kdaj bo izpustil še preostale. Trenutno jih je preživelo 62, vendar jih bo gotovo še nekaj poginilo, saj so slabotni. V naravi jih sicer preživi le kakšen odstotek,« je prvem dogodku te vrste, najverjetneje edinstvenem tudi med akvariji na Jadranu, povedala tamkajšnja akvaristka dr. Manja Rogelja. Poleg tega so zabeležili še en rekord. Tako velikega zaroda, kot so ga našteli v samčkovi vreči – kar 1150 mladic, sogovornica ni zasledila niti v literaturi. Običajno jih samček nosi po 250, bili so tudi takšni s po 500, primer iz Anglije se je ponašal z okoli 900 mladicami.


 

Samček jih je skrbno nosil tri tedne


V piranskem akvariju že dve leti domujejo štirje pari, dva para kratkonosih in dva para dolgonosih morskih konjičkov, ki so jih kot odrasle primerke pridobili iz morja med Piranom in Fieso. Čeprav spolno zrelost dosežejo v starosti od šestih mesecev do enega leta, se je par kratkonosih za zarod očitno odločil šele to poletje, ki je tudi sicer čas parjenja teh živalic. Navdušeno si je dvoril že več tednov, pri čemer sta se samec in samička prijela za repka in plesala do vodne gladine in nazaj, kar je očitno pomagalo tudi k sinhronizaciji njunih ciklov. Samička je nato odložila jajčeca v samčevo vrečo, kjer je prišlo do oploditve, ta pa jih je nato skrbno nosil tri tedne in bil pri tem videti kot kakšna nosečnica.

»Kisik jim samček dovaja s posebnim kapilarnim sistemom, ki se razvije v vreči, toda če je ta tako polna, kot je bila njegova, najverjetneje vseh ni mogel oskrbeti s kisikom, Tako ugibamo, da so nekatera odmrla že v njej,« je pojasnila Rogelja. Te dni jih je spuščal iz vreče v vodo, in ko je svojo nalogo opravil, je bil že nared za nov zarod. Že čez nekaj ur je bil pripravljen na ponovno paritev s svojo izbranko in na prevzem novih jajčec v skrb, zato utegnejo morda čez tri tedne znova poročati o izlegu zaroda. Morski konjički so znani kot dokaj zveste živali, vsaj v isti sezoni.

Morski konjički so že na prvi pogled zelo drugačni od preostalih vrst rib – spadajo v rod rib žarkoplavutaric.<br />
Foto Manja Rogelja
Morski konjički so že na prvi pogled zelo drugačni od preostalih vrst rib – spadajo v rod rib žarkoplavutaric.
Foto Manja Rogelja


Toda zanimivo je, da pravkar izleženih mladičkov ne samo, da ne prepozna nepoznavalsko oko in jih stežka loči od živih planktonskih rakcev, ki so njihova hrana. Svojih mladičev ne ločijo niti njihovi starši oziroma odrasli konjički. Zato so jih po očetovi izpustitvi na prosto v vodo raje umaknili v drug bazen.
 

Odločilnih prvih 48 ur


Za njihovo preživetje je najbolj odločilnih prvih 24 ur oziroma tja do 48 ur življenja, torej da začnejo jesti, je pojasnila sogovornica. Kako zelo kateremu teknejo plaktonski rakci, je videti po barvi njihovega trebuščka, in že po nekaj tednih so tudi manj izbirčni.

Kakšna bo njihova prihodnja pot, kam bo vodila, še ne vedo, navsezadnje gre za prostoživečo zavarovano živalsko vrsto. »Zdaj bomo najprej počakali, da ti mulčki še malo zrastejo, pokazalo se bo tudi, koliko jih bo sploh preživelo, potem pa se bomo posvetovali z agencijo za okolje, ali bi jih morebiti izpustili v morje,« pravi sogovornica. Glede na to, da po akvarijih na Jadranu še ni še srečala kratkonosih konjičkov, ki so za vzgojo bolj zahtevni kot dolgonosi – ti so pogosto na ogled tudi v drugih akvarijih – bi iz kakšnega utegnili dobiti prošnjo za posvojitev.

Ti, ki so se razmnožili v ujetništvu, se z ustrezno dokumentacijo namreč lahko prosto izmenjujejo med akvariji. »Toda pot do tja je še dolga,« se zaveda Rogelja, ki se veseli aktualnega trenutka. Morski konjički jo kot marsikoga navdušujejo že s tem, da so že na prvi pogled tako zelo drugačni od preostalih vrst rib – spadajo v rod rib žarkoplavutaric, še bolj pa pritegnejo zaradi svoje občutljivosti, zaradi katere ti vsak posebej priraste k srcu, priznava. Na okolje se odzivajo tudi s spreminjanjem barve.

Akvarij je trenutno še vedno brez upravljavca, zato opravljajo samo nujna dela. Foto Boris Šuligoj
Akvarij je trenutno še vedno brez upravljavca, zato opravljajo samo nujna dela. Foto Boris Šuligoj

 

Usoda akvarija še nedorečena


Kot smo poročali že pred mesecem, piranski akvarij še čaka na razrešitev svoje usode oziroma na odločitev ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki že nekaj časa išče ustrezno rešitev in sredstva za njegovo prihodnje delovanje; postal naj bi del raziskovalne infrastrukture Nacionalnega inštituta za biologijo – Morske biološke postaje Piran. Trenutno so še vedno brez upravljavca, zato opravljajo samo nujna dela. Ker se vse skupaj vleče že od decembra, si želijo, da bi pristojni čim prej odločili, saj bi takšne dogodke oziroma dejavnosti, ki zelo popestrijo in obogatijo delo v akvariju in so trenutno plod osebnega zanimanja, lahko izvajali v precej večjem obsegu, s primerno infrastrukturo in znanjem ter jih bolj usmerjeno prikazali javnosti.

Preberite še:

Komentarji: