Planetu jemljemo več, kot nam je zmožen dajati

V Evropi smo prisluhnili opozorilom o podnebnih spremembah. Zavedamo se, da bi se temperature to stoletje lahko katastrofalno zvišale za več kot tri stopinje Celzija, če se naši industrijski, energetski, transportni in prehranski sistemi ne spremenijo.

Proti koncu leta 2020 – ki velja za najbolj vroče leto v Evropi – smo v Evropski uniji sprejeli skupno odločitev, da do leta 2030 zmanjšamo emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990. Evropska komisija izpolnjuje svojo zavezo tako, da konkretno spreminja svoje politike, Evropska investicijska banka (EIB) pa finančno podpira njena prizadevanja.
To desetletje je za naš planet odločilno. Da bi se spopadli z neposrednimi izzivi, sta obe ustanovi vabili vlade, mednarodne institucije in vlagatelje na ključni dogodek 24. marca 2021: »Naložbe v podnebne ukrepe«.

Na dogodku so se sestali svetovni voditelji, da bi predstavili načrte o izvajanju nujnih politik v svojih državah ter zagotavljanju mednarodnega sodelovanja. Cilj dogodka je vlagateljem in vodjem podjetij pomagati bolje razumeti politično okolje, v katerem bodo delovali v prihodnjem desetletju.

Podnebni ukrepi zahtevajo daljnosežne strukturne spremembe in velike naložbe po vsem svetu. Samo v Evropi bo za izpolnitev novega cilja zmanjšanja emisij do leta 2030 po ocenah potrebnih 350 milijard evrov (417 milijard ameriških dolarjev) dodatnih vlaganj na letni ravni. Vendar ta številka zbledi v primerjavi s ceno, ki jo bomo morali plačati, če ne bomo storili ničesar.

V reševanje tega velikega naložbenega izziva se je vključila EIB, največja večstranska posojilodajalka na svetu, ki je tako postala »podnebna banka« EU ter je vse svoje dejavnosti uskladila s cilji iz Pariškega sporazuma. EIB se je zavezala, da bo v prihodnjem desetletju podprla bilijon evrov vredne naložbe v podnebne ukrepe in okoljsko trajnost.

Vendar nas zgolj financiranje ne bo pripeljalo do cilja. Potrebujemo tudi načrt, zato je evropska komisija decembra 2019 pripravila Evropski zeleni dogovor. Dogovor kot nova evropska strategija rasti si prizadeva za preobrazbo EU v pravičnejšo in bogatejšo družbo s spodbujanjem prehoda v boljše gospodarjenje z viri in konkurenčnejše gospodarstvo. Končni cilj je doseči ničelno raven emisij toplogrednih plinov do leta 2050.

Vendar EU prispeva manj kot deset odstotkov globalnih emisij, zato le njeni ukrepi ne bodo dovolj za upočasnitev globalnega segrevanja. Da bi ohranili raven zvišanja globalne temperature čim bliže 1,5 stopinje Celzija, moramo prizadevanja za razogljičenje podpreti tudi zunaj naših meja. Zato potrebujemo globalni zeleni dogovor.

Da bi to dosegli, smo si postavili tri naložbene prednostne naloge. Najprej moramo poskrbeti, da se začnejo vsepovsod uporabljati najnaprednejše čiste tehnologije. Kljub dobremu napredku na področju uporabe obnovljivih virov energije se 40 odstotkov svetovne elektrike še vedno proizvede iz premoga, ki je najbolj umazan vir energije. Z gospodarskim razvojem se povečuje tudi povpraševanje po elektriki in s tem odgovornost, da uvedemo rešitve zelene tehnologije in svet priklopimo na čista omrežja.

Evropa je pripravljena vlagati v vse – od zelenih programov elektrifikacije v Afriki in projektov industrijskega razogljičenja v Aziji do shranjevalnikov energije v Latinski Ameriki. Imamo tudi strokovno znanje s področja prilagajanja podnebnim spremembam, ki ga lahko delimo, ter tehnologije za obvladovanje poplav, napredna orodja za napovedovanje vremena in odporne infrastrukture. Ob finančnih sredstvih in znanju za podporo prizadevanjem za prilagajanje podnebnim spremembam bo EIB svoja sredstva uporabila kot vzvod za povečanje naložb v zasebnem sektorju na tem kritičnem področju.

Naša druga prednostna naloga je toliko okrepiti naložbe v revolucionarne zelene tehnologije, kot jih nismo še nikoli prej. Tovrstne raziskave in razvoj predstavljajo nujno in izjemno tržno priložnost. Skupina držav, ki proizvede polovico emisij toplogrednih plinov na svetu, je že sprejela cilj neto ničelnih emisij, druge pa jim bodo gotovo sledile. Vse bodo potrebovale evropsko tehnologijo in naložbe, da ga bodo lahko dosegle. Čisti vodik, obnovljivi viri energije na morju in rešitve na področju shranjevanja energije lahko postanejo živahni izvozni sektorji EU.

Nazadnje je treba sprejeti tudi zamisel o »krožnem gospodarstvu«. Trenutno planetu jemljemo več, kot nam je zmožen dajati, učinki tega izčrpavanja pa bodo z leti postajali vse bolj dramatični in uničujoči. Nujno moramo zmanjšati okoljski in ogljični odtis potrošniškega blaga.

Da bi to lahko storili, moramo vlagati v krožne tehnologije, ki vire spet uporabijo, namesto nenehnega proizvajanja ali uvažanja novih dobrin ter pridobivanja vse več surovin. Krožno gospodarstvo ima zelo velik potencial ne samo z vidika zmanjšanja odvisnosti od skopih virov, ampak tudi ustvarjanja novih delovnih mest. Evropa že dokazuje, da zeleni dogovor ni samo okoljska politika, temveč gospodarska in geopolitična nujnost.

Pred petimi leti je 196 držav podpisalo Pariški sporazum, s katerim so se obvezale, da bodo povprečno povišanje temperature na svetu zadržale pod dve stopinji Celzija (še bolje 1,5) glede na predindustrijsko raven. Zdaj je treba to zavezo podpreti s primernimi ukrepi. Čas je, da si postavimo ambiciozne cilje in pospešimo napredek. To je bilo naše sporočilo svetu na dogodku »Naložbe v podnebne ukrepe« 24. marca.

Vsi moramo stopiti skupaj – ne samo vlade, ampak tudi podjetja, mesta, finančne institucije in civilna družba – ter se spopasti s podnebnim izzivom. Evropa ima orodje, veščine in znanje, da je lahko drugim za zgled. Svoj vodilni položaj na področju podnebne politike moramo pretvoriti v vodilni položaj na trgu za zagotovitev globalnega zelenega dogovora.

Začnimo delati!

Project Syndicate, 2021

***
Ursula von der Leyen, predsednica evropske komisije.
Werner Hoyer, predsednik Evropske investicijske banke.

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva.