»Predlog načrta za okrevanje in odpornost škodljiv za okolje«
Mladi podnebni aktivisti so se iz nasprotovanja predlogu priklenili pred poslopje vlade. Predlagajo vrsto izboljšav.
Odpri galerijo
Mladi za podnebno pravičnost so se zaradi vladnega predloga načrta za okrevanje priklenili pred vladno poslopje. FOTO: Nejc Trampuž
Mladi za podnebno pravičnosti (MZPP) so danes izvedli protestno akcijo in se z verigami simbolno priklenili pred vladno poslopje. S tem so opozorili, da je vladni predlog načrta za okrevanje in odpornost škodljiv za okolje, in vlado pozvali, naj ga radikalno spremeni.
Načrt naj bi omogočil porabo 5,2 milijarde evrov evropskih sredstev za zeleno in pravično okrevanje po pandemiji, vendar podnebni aktivisti poudarjajo, da predlagani načrt vodi v podnebno katastrofo, poglablja socialne stiske in pospešeno uničuje naravo.
Predlog načrta je po njihovem prepričanju pomanjkljiv v več ključnih točkah. Evropska komisija zahteva vsaj 37 odstotkov sredstev za zelene politike, načrt pa namenja okoljskim tematikam približno polovico sredstev manj, le pet odstotkov vseh sredstev pa bo uporabljenih za zniževanje emisij toplogrednih plinov. Prav tako predvidena pomoč gospodarstvu ni pogojena z resnimi okoljskimi in socialnimi pogoji, kar so, denimo, uvedle Danska, Francija in Nemčija. Predlagane podnebne politike bodo po mnenju aktivistov »povečale družbeno neenakost, znižale razpoložljivi dohodek najrevnejših in povečale (energetsko) revščino«.
Čeprav evropska komisija poziva k zaščiti biodiverzitete, predlagani načrt upadanja živalskih in rastlinskih vrst neposredno skorajda ne naslavlja, opozarjajo pri MZPP in dodajajo, da bo ob pospešenem betoniranju, ki ga bo načrt omogočil, narava še huje prizadeta.
MZPP od vlade zahtevajo pripravo radikalno drugačnega načrta za okrevanje in odpornost. Pri tem naj poveča podnebne investicije in »več sredstev nameni za širjenje nizkoogljičnih virov energije, krepitev distribucijskega omrežja in spodbujanje večje vloge lokalnih skupnosti pri procesu razogljičenja«.
Poleg postopnega zapiranja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje zahtevajo, da vlada pripravi dodatne zelene ukrepe za prizadeto regijo in za spopadanje s socialnimi težavami, neenakostjo in energetsko revščino, ki bi lahko zaradi tega nastale. Na področju transporta si želijo, da bi vlada več vlagala v infrastrukturo za pešce, kolesarjenje in javni potniški promet.
Vlado so pozvali še, naj več denarja nameni naravnim rešitvam, ko so , denimo, sonaravna izvedba protipoplavnih ukrepov, odstranjevanje vodnih pregrad ter ohranjanje mokrišč in travišč.
»Vlada naj evropska sredstva uporabi za pospešen in postopen prehod v alternativni družbeno-ekonomski sistem, ki bo temeljil na potrebah posameznice, skupnosti in narave pred ozkimi političnimi in kapitalskimi željami,« so zapisali.
Dokler vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev in pripravila do okolja in ljudi prijaznejšega načrta, bodo MZPP »nadaljevali boj in stopnjevali pritisk«. Z današnjo akcijo so, kot so poudarili, le začeli sezono protestov.
Načrt naj bi omogočil porabo 5,2 milijarde evrov evropskih sredstev za zeleno in pravično okrevanje po pandemiji, vendar podnebni aktivisti poudarjajo, da predlagani načrt vodi v podnebno katastrofo, poglablja socialne stiske in pospešeno uničuje naravo.
S simbolno gesto so opozarjali na napačno usmeritev načrta. FOTO: Nejc Trampuž
Predlog načrta je po njihovem prepričanju pomanjkljiv v več ključnih točkah. Evropska komisija zahteva vsaj 37 odstotkov sredstev za zelene politike, načrt pa namenja okoljskim tematikam približno polovico sredstev manj, le pet odstotkov vseh sredstev pa bo uporabljenih za zniževanje emisij toplogrednih plinov. Prav tako predvidena pomoč gospodarstvu ni pogojena z resnimi okoljskimi in socialnimi pogoji, kar so, denimo, uvedle Danska, Francija in Nemčija. Predlagane podnebne politike bodo po mnenju aktivistov »povečale družbeno neenakost, znižale razpoložljivi dohodek najrevnejših in povečale (energetsko) revščino«.
Čeprav evropska komisija poziva k zaščiti biodiverzitete, predlagani načrt upadanja živalskih in rastlinskih vrst neposredno skorajda ne naslavlja, opozarjajo pri MZPP in dodajajo, da bo ob pospešenem betoniranju, ki ga bo načrt omogočil, narava še huje prizadeta.
Predlogi izboljšav
MZPP od vlade zahtevajo pripravo radikalno drugačnega načrta za okrevanje in odpornost. Pri tem naj poveča podnebne investicije in »več sredstev nameni za širjenje nizkoogljičnih virov energije, krepitev distribucijskega omrežja in spodbujanje večje vloge lokalnih skupnosti pri procesu razogljičenja«.
Poleg postopnega zapiranja Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje zahtevajo, da vlada pripravi dodatne zelene ukrepe za prizadeto regijo in za spopadanje s socialnimi težavami, neenakostjo in energetsko revščino, ki bi lahko zaradi tega nastale. Na področju transporta si želijo, da bi vlada več vlagala v infrastrukturo za pešce, kolesarjenje in javni potniški promet.
Vlado so pozvali še, naj več denarja nameni naravnim rešitvam, ko so , denimo, sonaravna izvedba protipoplavnih ukrepov, odstranjevanje vodnih pregrad ter ohranjanje mokrišč in travišč.
Policija bo proti aktivistom domnevno uvedla postopke. FOTO: Nejc Trampuž
»Vlada naj evropska sredstva uporabi za pospešen in postopen prehod v alternativni družbeno-ekonomski sistem, ki bo temeljil na potrebah posameznice, skupnosti in narave pred ozkimi političnimi in kapitalskimi željami,« so zapisali.
Dokler vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev in pripravila do okolja in ljudi prijaznejšega načrta, bodo MZPP »nadaljevali boj in stopnjevali pritisk«. Z današnjo akcijo so, kot so poudarili, le začeli sezono protestov.
