(SATIRA) Donald je Alijev in Benjaminov očka

Nekdanji predsednik nizozemske vlade in generalni sekretar vojaške zveze Nato Mark Rutte je minuli teden razkril strogo varovano skrivnost, ki pove marsikaj, če ne vsega. V očitno rahlo vznesenem stanju zaradi petodstotne zmage je javnosti predstavil dodatno očetovstvo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ko je Donald razlagal, da je bila nedavna izraelsko-iranska vojna, v kateri je umrlo najmanj tisoč ljudi, podobna mikastenju dveh otrok, mu je nizozemski Mark dobrikajoče polaskal, da je moral »očka Donald« zarobantiti, da so se otroci umirili, izraelski piloti pa so v zraku obrnili in odleteli iz iranskega zračnega prostora. Pri tem robantenju so mu pomagale ameriške bombe, ki so jih specialno za ta napad pripravljali 15 let vnaprej. Pomislite: Trumpova vojska je že pred 15 leti vedela, da se bo zgodil opisani otroški ravs in da bo morala zadušiti nevarno otroško igro v iranskih podzemnih oporiščih. Džems Blond se lahko skrije, saj so bombe Džemsa Oranžnega prodrle v podzemno oporišče kar skozi zračnike in tam presenetile speče iranske generale.

Če se komu zdi biološko nemogoče, da bi bila Ali Hamenei in Benjamin Bibi lahko Donaldova otroka, verjetno ni prebral vseh svetopisemskih zgodbic, ki jih je treba v današnjih časih obvezno dešifrirati s pomočjo umetne (Ruttejeve) inteligence.

(SATIRA) Zdaj veste, zakaj pet odstotkov

Tristranska izraelsko-iransko-ameriška vojna se je končala zmagoslavno za vse. V Tel Avivu govorijo o zgodovinski zmagi nad Iranom. Washington se hvali, da so Iranu sesuli vse, kar samo spominja na cepitev jedra. Ampak vojno so dobili tudi v Teheranu, kjer množice še zmeraj slavijo zmago nad ameriškimi imperialisti (in hkrati obešajo izdajalce). Teheranci so še najbolj veseli posledične majhne državljanske vojne v ZDA, kjer se zdaj prepričujejo o tem, koliko jedrske nevarnosti so sploh uničile ameriške bombe v iranskem podzemlju. Očka iz Bele hiše je zato moral ponovno naviti ušesa urednikom CNN, New York Timesa in NBC. Trda prede ameriški resnici, dokler očka ne pove, kaj smemo verjeti, da je res.

Mark pridno posluša navodila svojega šefa. FOTO: Ludovic Marin/Reuters

Vojna med Tel Avivom in Teheranom se je zgodila ravno dovolj zgodaj pred vrhom članic Nata v Haagu in se končala v pravšnjem trenutku, da je naš Donald slavil dvojno zmago: uničil je grozeč jedrski program in hkrati iz Haaga v Washington odnesel tudi vnaprejšnjo orožarsko obveznico za tisoč milijard dolarjev. Bolj kot zmage nad prebogatim uranom se veseli milijardnih obljub, ki jih je prinesel iz »pokvarjene« Evrope.

Trump in Rutte pri tej zmagi za čuda nista niti z besedico omenila Roberta Goloba in njegovega triodstotnega razumevanja haaške resolucije. Robi je pojasnil, da je tako ali tako vseeno, kaj je podpisal v Haagu, in da leta 2035 Donald tako in tako ne bo več predsednik. Hkrati računa tudi na slab spomin ameriške administracije. Glede na to, koliko Robertovih obljub je že uresničenih, obstaja realna možnost, da se tudi tokrat precej moti.

Evropske države bodo torej investirale trikrat več v obrambo, ki niti ni več obramba, ampak napad na države, od koder prihaja potem v Evropo lepo število beguncev. Italijanski novinar La Repubblice Michele Serra trdi, da za popolno uničenje sveta povsem zadostuje 50 atomskih bomb. Ni povsem jasno, zakaj je treba imeti na zalogi še preostalih 14.950 bomb. Če 15.000 jedrskih bomb ne bodo uporabili, potem je to mrtev milijardni kapital, ki po nepotrebnem ždi (kot stari slovenski računalniki) v skladiščih.

Glede na to, koliko Robertovih obljub je že uresničenih, obstaja realna možnost, da se tudi tokrat precej moti. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Če jih uporabiš 50, preostalih prav tako ne moreš zapustiti dedičem, ker teh ne bo več. So naročniki tovrstnih bomb tako hudobni ali tako neumni, se sprašuje Michele Serra. Na to vprašanje bi morali naši predsedniki odgovoriti, preden bi podprli resolucije o dodatnem oboroževanju. Bodo z dodatnim denarjem sprožali več vojn? Bodo uničevali države zato, da bomo imeli potem še več siromakov, ki bodo morali od doma zato, da bodo pri nas plačevali za nove bombe, ki bodo gnale nove reke beguncev?

Ursula von der L., »mama« naše Evrope, teh dilem nima. V našem imenu je rekla, da smo pripravljeni na dogovor s Trumpom o carinah. Za vsak primer je dodala, da smo pripravljeni tudi, da dogovora ne bo. S tem je ponovila maksimo naše zlate Andreje Leški za vse čase: »Če misliš, da lahko, ali če misliš, da ne moreš, imaš prav!« Vendar še nihče ni toliko uničil Amerike, Evrope in Slovenije kot Američani, Evropejci in Slovenci sami s svojimi predsedniki (predsednicami) in obramboslovci vred.