Črna ničla

Nekdanji ameriški predsednik Harry Truman je bil znan tudi po šali, da bi rad videl ekonomista z eno samo roko. Pritoževal se je, da njegovi vedno najprej razlagajo »po eni strani« (ang. on one hand), potem pa takoj še »po drugi«. Tudi najnovejše nemške gospodarske statistike, ki v zadnjem četrtletju lanskega leta kažejo zastoj rasti bruto domačega proizvoda, niso enopomenske. Osrednja evropska država je v zadnjem lanskem četrtletju sicer dosegla le »črno ničlo«, a so med vzroki zanjo tudi enkratni dejavniki, kot so novi standardi dizelskih avtomobilov in zelo sušno poletje.



»Po drugi strani« pa se v Nemčiji upočasnjuje rast izvoza in nekateri ekonomisti opozarjajo, da so se uradne razglasitve recesije izognili predvsem zaradi večje zasebne in državne potrošnje ter gradbeništva. Industrija, ki velja za tradicionalno lokomotivo nemškega blagostanja, naj bi dejansko bila v recesiji. »Po eni strani« nekateri vidijo celo oživitev prodaje dizelskih avtomobilov. Vplivni ekonomist Carsten Brzeski meni, da so nemški gospodarski temelji še vedno trdni.

Kaj vendarle lahko sklenemo iz značilnih nihanj nemških in s tem tudi evropskih gospodarskih ocen? Najbrž predvsem to, da rasti ne bi smeli jemati za samoumevno, še posebno ne v sedanjem obdobju velikih geopolitičnih in tehnoloških sprememb. Žal je v Nemčiji videti prav to. Po dolgih letih gospodarskega vzpona se del politike ukvarja predvsem z razporejanjem dohodka, in čeprav je velika skrb za starejše, brezposelne in druge pohvalna, je vedno treba paziti, da želje ne presežejo možnosti. Nemčija že tradicionalno – po eni in po drugi strani – dokazuje, da družba uživa blagostanje le, če ima gospodarstvo dobre okvirne pogoje za uspešno delovanje.