Koronavirus je premešal karte
Goričani so prepričani, da je od vlade odvisno, ali regijo čaka gospodarski potop ali razvojni preboj.
Odpri galerijo
Če je že meja, naj bo še tekma. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Meja med obema Goricama, ki poteka po mestnih ulicah, je postala »mreža«, čez katero si z loparji podajajo žogo, prizorišče skupnega obeda ali priložnostnega klepeta. Ljudje z obeh strani, ki se tu srečujejo, na najrazličnejše načine poudarjajo nenaravnost takšnega stanja. Italijanska Gorica in Nova Gorica sta v zadnjih desetletjih postali neločljivo povezani: lokalni vodovodar ima stranke v obeh mestih, prav tako dostavljavec pic, v trgovinah na tej ali oni strani se mešajo tako Goričani kot Novogoričani in tako naprej.
Graditev čezmejnega prostora je bila skupni cilj, ki so ga spodbujali tudi z evropskimi čezmejnimi projekti. Nihče si še zdaleč ni mogel predstavljati, da bi se lahko tako zgledno sobivanje nekoč izkazalo za gospodarsko težavo. Soodvisnost regionalnega čezmejnega okolja pa je le en vidik prizadetosti, ki je posledica pandemije. Drugi, verjetno še pomembnejši, je izpad gostov iz različnih delov Italije, ki so Goriško obiskovali zaradi igralniškega turizma. Ta je od italijanskega trga odvisen celo več kot 95-odstotno. Igralniška panoga pa ima multiplikativen učinek na celotno regionalno gospodarstvo: od nje so živeli gostinci, taksisti in številni drugi ponudniki storitev ter mnogi dobavitelji.
Goriška je kljub bližini meje z Italijo dobro prestala obdobje zdravstvene krize. K temu je prispevala tudi izmenjava informacij med sosednjimi občinami z obeh strani meje. Pred udarcem, ki je sledil v obliki izgube ključnega italijanskega trga, pa se, kot se zdi, regija sama ne bo mogla ubraniti. Utegne se zgoditi, da jo bosta zajela val propadov podjetij in brezposelnost.
V ta namen so se povezali lokalni gospodarstveniki, župani in politiki, ki bodo klic na pomoč državi predstavili na junijski seji državnega sveta ter bodo tako nehote postali celo promotorji ustanovitve pokrajin. Vlada, na katero se v tem času zgrinjajo najrazličnejše zahteve zaradi posledic pandemije, se na pobudo o posebni obravnavi Goriške še ni odzvala. Goričani so prepričani, da je prav od njene presoje odvisno, ali se bo zgodil gospodarski potop ali pa bo regija morda dobila celo priložnost za nov razvojni preboj.
Graditev čezmejnega prostora je bila skupni cilj, ki so ga spodbujali tudi z evropskimi čezmejnimi projekti. Nihče si še zdaleč ni mogel predstavljati, da bi se lahko tako zgledno sobivanje nekoč izkazalo za gospodarsko težavo. Soodvisnost regionalnega čezmejnega okolja pa je le en vidik prizadetosti, ki je posledica pandemije. Drugi, verjetno še pomembnejši, je izpad gostov iz različnih delov Italije, ki so Goriško obiskovali zaradi igralniškega turizma. Ta je od italijanskega trga odvisen celo več kot 95-odstotno. Igralniška panoga pa ima multiplikativen učinek na celotno regionalno gospodarstvo: od nje so živeli gostinci, taksisti in številni drugi ponudniki storitev ter mnogi dobavitelji.
Goričani so prepričani, da je od vlade odvisno, ali regijo čaka gospodarski potop ali razvojni preboj.
Goriška je kljub bližini meje z Italijo dobro prestala obdobje zdravstvene krize. K temu je prispevala tudi izmenjava informacij med sosednjimi občinami z obeh strani meje. Pred udarcem, ki je sledil v obliki izgube ključnega italijanskega trga, pa se, kot se zdi, regija sama ne bo mogla ubraniti. Utegne se zgoditi, da jo bosta zajela val propadov podjetij in brezposelnost.
V ta namen so se povezali lokalni gospodarstveniki, župani in politiki, ki bodo klic na pomoč državi predstavili na junijski seji državnega sveta ter bodo tako nehote postali celo promotorji ustanovitve pokrajin. Vlada, na katero se v tem času zgrinjajo najrazličnejše zahteve zaradi posledic pandemije, se na pobudo o posebni obravnavi Goriške še ni odzvala. Goričani so prepričani, da je prav od njene presoje odvisno, ali se bo zgodil gospodarski potop ali pa bo regija morda dobila celo priložnost za nov razvojni preboj.
